Page 278 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 278
V primežu medplemiških prerivanj
V listini so pričali Hartvig, polzelski župnik in dekan v Savinjski dolini,
braslovški župnik Bertold, župnik Hartvig iz Žalca, župnik Hugo iz Go-
tovelj, Oto, župnik v Celju in vranski vikar Konrad, poleg njih pa še laiki
Nikolaj Dobrnski, Eberhard z Žovneka, Ortolf Raumschüssel, brata He-
nrik in Friderik, imenovana »Ower« (verjetno iz Ložnice pri Žalcu), Her-
man Chrainar in Konrad iz Galenberga. Kljub dobremu namenu, ki ga je
imela Margareta, pa takšna podelitev seveda ni bila veljavna, dokler je niso
potrdili tudi drugi Žovneški. Zato je istega leta, verjetno le nekaj dni ka-
sneje, skupaj z Ulrikom II. Lemberškim (sin Leopoldovega starejšega bra-
ta Ulrika I. Žovneškega/Lemberškega) ponovila podelitev patronata nad
braslovško faro in dvora v Rakovljah.14 Odpoved Gebharda III. Žovneške-
ga patronatskim pravicam nad braslovško faro je torej neke vrste zadnje de-
janje, saj se je leta 1291 tej pravici tako odpovedal še zadnji od treh bratov
Žovneških.
Ulrik II. je hitro uredil vsa možna odprta vprašanja dediščine po svojem
stricu. Leta 1286 je dosegel, da mu je oglejski patriarh Rajmund podelil vse
tiste oglejske fevde, ki jih je imel pred njim pokojni Leopold III.15 Čez dve
leti pa je dosegel še sporazum s svojo teto, grofico Marjeto, ki mu je prepu-
stila gradove Žovnek, Šenek, Ojstrico in Libenštajn, torej vse štiri matične
družinske gradove.16 Grofica Marjeta je to podelitev izvedla pod določeni-
mi pogoji: izgovorila si je doživljenjsko oskrbo z vsem potrebnim za življe-
nje, poleg tega pa ji je Ulrik tudi zagotovil, da ji bo, če se bo preselila iz Sa-
vinjske doline, v treh mesecih izplačal 125 mark denaričev protivrednosti
(»centum quinquaginta marcas currentis monete«) za grad Žovnek. Po-
leg tega je obljubil tudi, da ji bo dal pet mark posesti v zasedenih hubah za
potrebe vzdrževanja dvora in še letno pet mark denaričev, ki jih bo pora-
bila za dušni blagor svojega pokojnega moža Leopolda (»Item idem Vol-
ricus de Seunek nobis post factam sibi in donacione predicta renovacio-
nem promisit et disposuit nobis de donatis sibi per nos reditibus reditus
quinque marcarum mansorum locatorum super terram ad usum curie et
quinque marcas denariorum usualis monete pecunie numerate, quas sin-
gulis annis, quamdiu in ipsius provisione fuerimus constituti, pro sacrifi-
cio et oblacionibus atque remediis pro anima nostri mariti domini Leupol-
1286, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št listine 1288; objavlje-
no v: CKL, št. 52, 73–75. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 64, 65; K. Tan-
gl, K., Die Freien von Suneck. Ahnen der Grafen von Cilli, 187, 188 (nemški prevod).
1286, november 27, Videm/Udine; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 4; objavljeno v: CKL, št.
56, 78.
1288, marec 23, Žovnek; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 5; objavljeno v: CKL, št. 57, 79–
82. F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli I: Die Freien von
Saneck und der erste Graf von Cilli, v. 12. Jahrhundert bis 1360, Graz 1883, št. II, 115–117.
V listini so pričali Hartvig, polzelski župnik in dekan v Savinjski dolini,
braslovški župnik Bertold, župnik Hartvig iz Žalca, župnik Hugo iz Go-
tovelj, Oto, župnik v Celju in vranski vikar Konrad, poleg njih pa še laiki
Nikolaj Dobrnski, Eberhard z Žovneka, Ortolf Raumschüssel, brata He-
nrik in Friderik, imenovana »Ower« (verjetno iz Ložnice pri Žalcu), Her-
man Chrainar in Konrad iz Galenberga. Kljub dobremu namenu, ki ga je
imela Margareta, pa takšna podelitev seveda ni bila veljavna, dokler je niso
potrdili tudi drugi Žovneški. Zato je istega leta, verjetno le nekaj dni ka-
sneje, skupaj z Ulrikom II. Lemberškim (sin Leopoldovega starejšega bra-
ta Ulrika I. Žovneškega/Lemberškega) ponovila podelitev patronata nad
braslovško faro in dvora v Rakovljah.14 Odpoved Gebharda III. Žovneške-
ga patronatskim pravicam nad braslovško faro je torej neke vrste zadnje de-
janje, saj se je leta 1291 tej pravici tako odpovedal še zadnji od treh bratov
Žovneških.
Ulrik II. je hitro uredil vsa možna odprta vprašanja dediščine po svojem
stricu. Leta 1286 je dosegel, da mu je oglejski patriarh Rajmund podelil vse
tiste oglejske fevde, ki jih je imel pred njim pokojni Leopold III.15 Čez dve
leti pa je dosegel še sporazum s svojo teto, grofico Marjeto, ki mu je prepu-
stila gradove Žovnek, Šenek, Ojstrico in Libenštajn, torej vse štiri matične
družinske gradove.16 Grofica Marjeta je to podelitev izvedla pod določeni-
mi pogoji: izgovorila si je doživljenjsko oskrbo z vsem potrebnim za življe-
nje, poleg tega pa ji je Ulrik tudi zagotovil, da ji bo, če se bo preselila iz Sa-
vinjske doline, v treh mesecih izplačal 125 mark denaričev protivrednosti
(»centum quinquaginta marcas currentis monete«) za grad Žovnek. Po-
leg tega je obljubil tudi, da ji bo dal pet mark posesti v zasedenih hubah za
potrebe vzdrževanja dvora in še letno pet mark denaričev, ki jih bo pora-
bila za dušni blagor svojega pokojnega moža Leopolda (»Item idem Vol-
ricus de Seunek nobis post factam sibi in donacione predicta renovacio-
nem promisit et disposuit nobis de donatis sibi per nos reditibus reditus
quinque marcarum mansorum locatorum super terram ad usum curie et
quinque marcas denariorum usualis monete pecunie numerate, quas sin-
gulis annis, quamdiu in ipsius provisione fuerimus constituti, pro sacrifi-
cio et oblacionibus atque remediis pro anima nostri mariti domini Leupol-
1286, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št listine 1288; objavlje-
no v: CKL, št. 52, 73–75. Regest v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 64, 65; K. Tan-
gl, K., Die Freien von Suneck. Ahnen der Grafen von Cilli, 187, 188 (nemški prevod).
1286, november 27, Videm/Udine; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 4; objavljeno v: CKL, št.
56, 78.
1288, marec 23, Žovnek; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 5; objavljeno v: CKL, št. 57, 79–
82. F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli I: Die Freien von
Saneck und der erste Graf von Cilli, v. 12. Jahrhundert bis 1360, Graz 1883, št. II, 115–117.
