Page 275 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 275
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
cerkve v Braslovčah smo lahko zapisali, da je ta nastala kot lastniška cer-
kev plemičev Žovneških in da so na njej tudi po tem, ko je bila inkorpori-
rana Gornjegrajskemu samostanu, obdržali patronatske pravice. Leta 1291
pa se je Gebhard tem pravicam odpovedal. Originalna listina te odpovedi
žal ni ohranjena, tako da se lahko opiramo le na prepis. Listino je izdal Ge-
bhard v Gotovljah, zaradi česar verjetno I. Orožen upravičeno domneva,
da je takrat v Gotovljah že moral stati nek dvorec Žovneških. Prisotnost
tega dvorca dokazuje tudi dejstvo, da je bil kasneje v Gotovljah sedež de-
želskega sodišča,9 ki je bil gotovo vezan na nek plemiški sedež, očitno dvo-
rec iz 1291. leta.
Gebhard je bil leta 1291 najverjetneje že star, saj je to tudi zadnja listina,
ki jo je izdal. Pri tej podelitvi patronatskih pravic samostanu lahko domne-
vamo, da je šlo za odkup za vse gorje, ki ga je povzročil samostanu v mladih
letih. Še enkrat naj spomnimo na sicer že podrobno obravnavano listino iz
leta 1255, ki dokazuje, da je Gebhard napadal in uničeval samostanske po-
sesti, pred smrtjo pa se je očitno želel odkupiti tako, da je samostanu pode-
lil »ius patronatus, quod habere noscor a progenitoribus meis in ecclesia s.
Marie plebis de Fraslau«.10 Iz listine pa tudi vidimo, da je želel biti poko-
pan v družinski grobnici, ki so jo imeli Žovneški v Gornjegrajskem samo-
stanu. Na prvem mestu med pričami je naveden samostanski brat Henrik,
ki je prisostvoval temu dogodku kot Gebhardov spovednik, kar še potrju-
je zgoraj navedeno domnevo, da je bil Gebhard takrat že težko bolan in se
je pripravljal na smrt.
diktinerstift Oberburg, 70; F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von
Cilli I: Die Freien von Saneck und der erste Graf von Cilli, Graz 1883, 162 (št. 19).
9 Carl Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark I, Graz 1822, 648 (geslo
Gutendorf ). Opis deželskega sodišča Gutendorf lahko najdemo v žovneškem urbarju iz leta
1524 (objavljeno v: Anton Mell, Hans Pirchegger, Gerichtbeschreibungen, 411) in tudi v urbar-
ju iste gospoščine iz leta 1550 (original v StLA Graz, uporabil sem kseroks kopijo, ki jo hrani
Zgodovinski arhiv Celje), v katerem je opis natančnejši kot v objavi, ki sta jo pripravila A. Mell
in H. Pirchegger, in ga zato iz tega urbarja tudi navajam: »Das vorgeschriben Ambt Guetten-
dorff hat sein Aygen Landgerychtt weliches sich anfecht zu Saxxenveldt am Tor neben den
Scharhoff vnntter des Schamnitsch hauß am Zalen maur auff dar freyung vnnd get auf nach
halber landtstrasen gegen sannt Petter im Saintall zu dem gemauerten Khreutz ist im Veldt
auf der Wegschaydt gegen Haylenstain steet vnnd von den Khreutz geradt vber der Veldt ge-
gen Podla vberhalb des Clement Schuester hauß vnnd vber den Pach Laßnitz fuetter vber der
Tirperg vnd vber der perg Gradisch zu des Niclas Marakchn Boden von danen zu dem Gra-
sentall vnd zu dem Perg Vruppeneken des prunn durch des Holtz Marckhenn scharkh für den
prun daselbst darnach ob zwischen der dorffer Potlem vnd Laßnitz auf die alt marckht oder
stat maur zu Saxxenveldt weider vmb zu den erstgemalten tor auf der freyung vnd auff die halb
Landstrassen.«
Po navedbi v K. Tangl, Die Freiein von Sunek, Ahnen der Grafen von Cilli, 192.
cerkve v Braslovčah smo lahko zapisali, da je ta nastala kot lastniška cer-
kev plemičev Žovneških in da so na njej tudi po tem, ko je bila inkorpori-
rana Gornjegrajskemu samostanu, obdržali patronatske pravice. Leta 1291
pa se je Gebhard tem pravicam odpovedal. Originalna listina te odpovedi
žal ni ohranjena, tako da se lahko opiramo le na prepis. Listino je izdal Ge-
bhard v Gotovljah, zaradi česar verjetno I. Orožen upravičeno domneva,
da je takrat v Gotovljah že moral stati nek dvorec Žovneških. Prisotnost
tega dvorca dokazuje tudi dejstvo, da je bil kasneje v Gotovljah sedež de-
želskega sodišča,9 ki je bil gotovo vezan na nek plemiški sedež, očitno dvo-
rec iz 1291. leta.
Gebhard je bil leta 1291 najverjetneje že star, saj je to tudi zadnja listina,
ki jo je izdal. Pri tej podelitvi patronatskih pravic samostanu lahko domne-
vamo, da je šlo za odkup za vse gorje, ki ga je povzročil samostanu v mladih
letih. Še enkrat naj spomnimo na sicer že podrobno obravnavano listino iz
leta 1255, ki dokazuje, da je Gebhard napadal in uničeval samostanske po-
sesti, pred smrtjo pa se je očitno želel odkupiti tako, da je samostanu pode-
lil »ius patronatus, quod habere noscor a progenitoribus meis in ecclesia s.
Marie plebis de Fraslau«.10 Iz listine pa tudi vidimo, da je želel biti poko-
pan v družinski grobnici, ki so jo imeli Žovneški v Gornjegrajskem samo-
stanu. Na prvem mestu med pričami je naveden samostanski brat Henrik,
ki je prisostvoval temu dogodku kot Gebhardov spovednik, kar še potrju-
je zgoraj navedeno domnevo, da je bil Gebhard takrat že težko bolan in se
je pripravljal na smrt.
diktinerstift Oberburg, 70; F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von
Cilli I: Die Freien von Saneck und der erste Graf von Cilli, Graz 1883, 162 (št. 19).
9 Carl Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark I, Graz 1822, 648 (geslo
Gutendorf ). Opis deželskega sodišča Gutendorf lahko najdemo v žovneškem urbarju iz leta
1524 (objavljeno v: Anton Mell, Hans Pirchegger, Gerichtbeschreibungen, 411) in tudi v urbar-
ju iste gospoščine iz leta 1550 (original v StLA Graz, uporabil sem kseroks kopijo, ki jo hrani
Zgodovinski arhiv Celje), v katerem je opis natančnejši kot v objavi, ki sta jo pripravila A. Mell
in H. Pirchegger, in ga zato iz tega urbarja tudi navajam: »Das vorgeschriben Ambt Guetten-
dorff hat sein Aygen Landgerychtt weliches sich anfecht zu Saxxenveldt am Tor neben den
Scharhoff vnntter des Schamnitsch hauß am Zalen maur auff dar freyung vnnd get auf nach
halber landtstrasen gegen sannt Petter im Saintall zu dem gemauerten Khreutz ist im Veldt
auf der Wegschaydt gegen Haylenstain steet vnnd von den Khreutz geradt vber der Veldt ge-
gen Podla vberhalb des Clement Schuester hauß vnnd vber den Pach Laßnitz fuetter vber der
Tirperg vnd vber der perg Gradisch zu des Niclas Marakchn Boden von danen zu dem Gra-
sentall vnd zu dem Perg Vruppeneken des prunn durch des Holtz Marckhenn scharkh für den
prun daselbst darnach ob zwischen der dorffer Potlem vnd Laßnitz auf die alt marckht oder
stat maur zu Saxxenveldt weider vmb zu den erstgemalten tor auf der freyung vnd auff die halb
Landstrassen.«
Po navedbi v K. Tangl, Die Freiein von Sunek, Ahnen der Grafen von Cilli, 192.
