Page 272 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 272
V primežu medplemiških prerivanj
jega posebnega prijatelja Ulrika Mörtingerja (Ekenštajnskega). Kot podlo-
žen Žovneškemu nastopa ponovno leta 1329, ko grad Kostrivnico,267 ki ga je
kupil od »dem edlem meinem herren hern Friderichen dem vreyn von San-
nek«, temu ponovno proda.268 Omeniti je potrebno, da je grad Kostrivnico
leta 1322, torej le sedem let pred zgoraj omenjenim dogodkom, kupil Fride-
rik Žovneški od Friderika II. Podsreškega (iz rodbine Svibenjsko-Ptujskih)269
ter da ga je takoj nato prodal Dipoldu III. Kacenštajnskemu. Slednji je mo-
ral v grad vložiti večja sredstva, zaradi česar se je vrednost gradu in posestva
do leta 1329 povečala. Zaradi tega sta Friderik Žovneški in Dipold Kacen-
štajnski določila v navedeni listini štiri cenilce: Henrika Planinskega, Dipol-
da Gutingerja, Vlšalka iz Ojstrice in Eberharda Dobrnskega, ki so morali
določiti razliko, ki jo bo moral Žovneški Kacenštajnskemu še poravnati. Ta
»prožovneška politika« pa Dipolda III. Kacenštajnskega ni motila, da se ne
bi še v istem mesecu in nato še dvakrat v mesecu decembru pojavil v sprem-
stvu Hardegna Ptujskega.270
Politika Diepolda III. se nam torej v prvi polovici 14. stoletja kaže kot iz-
razito oportunistična politika nekoga, ki je uspešno plaval med dvema go-
spodoma ter tako poskušal ohranjati relativno samostojnost. Takšna poli-
tika je seveda vedno bolj motila njegove (še vedno) seniorje Ptujske. Zara-
di tega je nujno moralo priti do sporov. Ker pa je družina grofov Vovbrških
s smrtjo Hermana Vovbrškega junija 1322271 izumrla, se ta grozeči spor še
ni uspel razviti. Latentna napetost, ki jo je povzročal ta dvojni status Ka-
cenštajnskih, pa ni minila, temveč se je le prenesla – namesto rivalstva med
Vovbržani in Ptujskimi je prišlo do le-tega med Žovneškimi in Ptujskimi;
to pa je kulminiralo ravno v pravi fajdi za grad in posest Kacenštajn, o če-
mer bomo razpravljali v nadaljevanju.
Grad je ležal na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici; prim. Ivan Sto-
par, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, 41.
1329, november 18, Wildon; originalna perg. listina v ARS CE I, št. 22; objavljeno v: CKL,
št. 126, 139–141.
1322, september 29, Ptuj, originalna perg. listina v ARS CE I, št. 16; objavljeno v: CKL, št.
113, 123, 124; regest v: MDC VIII, št. 634, 184, 185, in 1322, oktober 5, Vitanje; original-
na perg. listina v: ARS CE I, št. 17; objavljeno v: CKL, št. 114, 124, 125.
1329, november 29, Podčetrtek; objavljeno v: MDC IX, št. 286, 80; 1329, december 13, Vi-
tanje, objavljeno v: MDC IX, št. 297, 83, in 1329, december 15, Labot; objavljeno v: MDC
IX, št. 298, 83.
1322, junij 28; objavljeno v: MDC VIII, št. 624, 182.
jega posebnega prijatelja Ulrika Mörtingerja (Ekenštajnskega). Kot podlo-
žen Žovneškemu nastopa ponovno leta 1329, ko grad Kostrivnico,267 ki ga je
kupil od »dem edlem meinem herren hern Friderichen dem vreyn von San-
nek«, temu ponovno proda.268 Omeniti je potrebno, da je grad Kostrivnico
leta 1322, torej le sedem let pred zgoraj omenjenim dogodkom, kupil Fride-
rik Žovneški od Friderika II. Podsreškega (iz rodbine Svibenjsko-Ptujskih)269
ter da ga je takoj nato prodal Dipoldu III. Kacenštajnskemu. Slednji je mo-
ral v grad vložiti večja sredstva, zaradi česar se je vrednost gradu in posestva
do leta 1329 povečala. Zaradi tega sta Friderik Žovneški in Dipold Kacen-
štajnski določila v navedeni listini štiri cenilce: Henrika Planinskega, Dipol-
da Gutingerja, Vlšalka iz Ojstrice in Eberharda Dobrnskega, ki so morali
določiti razliko, ki jo bo moral Žovneški Kacenštajnskemu še poravnati. Ta
»prožovneška politika« pa Dipolda III. Kacenštajnskega ni motila, da se ne
bi še v istem mesecu in nato še dvakrat v mesecu decembru pojavil v sprem-
stvu Hardegna Ptujskega.270
Politika Diepolda III. se nam torej v prvi polovici 14. stoletja kaže kot iz-
razito oportunistična politika nekoga, ki je uspešno plaval med dvema go-
spodoma ter tako poskušal ohranjati relativno samostojnost. Takšna poli-
tika je seveda vedno bolj motila njegove (še vedno) seniorje Ptujske. Zara-
di tega je nujno moralo priti do sporov. Ker pa je družina grofov Vovbrških
s smrtjo Hermana Vovbrškega junija 1322271 izumrla, se ta grozeči spor še
ni uspel razviti. Latentna napetost, ki jo je povzročal ta dvojni status Ka-
cenštajnskih, pa ni minila, temveč se je le prenesla – namesto rivalstva med
Vovbržani in Ptujskimi je prišlo do le-tega med Žovneškimi in Ptujskimi;
to pa je kulminiralo ravno v pravi fajdi za grad in posest Kacenštajn, o če-
mer bomo razpravljali v nadaljevanju.
Grad je ležal na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici; prim. Ivan Sto-
par, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, 41.
1329, november 18, Wildon; originalna perg. listina v ARS CE I, št. 22; objavljeno v: CKL,
št. 126, 139–141.
1322, september 29, Ptuj, originalna perg. listina v ARS CE I, št. 16; objavljeno v: CKL, št.
113, 123, 124; regest v: MDC VIII, št. 634, 184, 185, in 1322, oktober 5, Vitanje; original-
na perg. listina v: ARS CE I, št. 17; objavljeno v: CKL, št. 114, 124, 125.
1329, november 29, Podčetrtek; objavljeno v: MDC IX, št. 286, 80; 1329, december 13, Vi-
tanje, objavljeno v: MDC IX, št. 297, 83, in 1329, december 15, Labot; objavljeno v: MDC
IX, št. 298, 83.
1322, junij 28; objavljeno v: MDC VIII, št. 624, 182.
