Page 181 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 181
obje od srede
13. stoletja do
izumrtja grofov
Vovbrških:
dogajanje na širšem
področju Šaleške
doline
Spoglavjem o usodi družine iz Orta na tleh Savinjske in Šaleške doline
smo posegli že daleč v čas druge polovice 13. stoletja, čas, za katere-
ga se je v zgodovinopisju uveljavil naziv »interregnum«. S tem imenom se
označuje obdobje med smrtjo zadnjega nemškega cesarja iz rodbine Stau-
fov, Konrada IV. leta 1254,1 in izvolitvijo Rudolfa Habsburškega kot nem-
škega kralja leta 1273. Izraz seveda ni povsem natančen, nemško cesarstvo
je bilo v resnici v tem času brez izvoljenega cesarja, ni pa bilo toliko časa
brez kralja. Nasprotno. Že 1247. leta, tri leta pred smrtjo cesarja Frideri-
ka II. Staufa, je bil zaradi papeževega izobčenja staufovskega cesarja izvo-
ljen novi vladar, kralj Viljem Holandski (1247–1256), po njegovi smrti pa
se elektorji niso mogli takoj zediniti za novega. Konradina, edinega dediča
družine Stauf, so zavrnili, po enem letu pa so v konkurenci Alfonsa Kastilj-
skega kot novega vladarja vendarle izvolili Riharda iz Cornwalla. Rihard je
umrl leta 1272, kot najprimernejši naslednik pa se je ponujal (najprej tudi
s podporo papeža Gregorja X; 1271–1276) češki kralj Otokar II. Přemysl.2
Ta je bil za elektorje premočna in prenevarna figura ter so se zato, raje kot
Njegov sin Konradin je bil ob očetovi smrti star le dve leti in se v cesarstvu ni mogel uveljaviti,
Konradov polbrat Manfred pa se je uspel kronati za kralja Sicilije (1258–1266), ne pa tudi za
nemškega cesarja.
2 Usodo Otokarja Přemysla je najbolje predstavil Jörg K. Hoensch, Přemysl Otakar II. von Böh-
men. Der goldene König, Graz 1989. Posebej poglavja Reichspolitik und Königträume (80–89),
Niederlage und Sieg – die Kämpfe mit Bayern und Ungarn 1257–1260 (109–122), Die Erwer-
bung Kärntens und neuer Konflikt mit Ungarn 1268–1273 (154–174), Die Wahl Rudolfs von
Habsburg zum römischen König und die Reaktion Přemysl Otakars II. (200–220) in Entschei-
dungskampf und Tod 1278 (240–255) vsebujejo najpomembnejše podatke tudi za zgodovino
slovenskih dežel.
13. stoletja do
izumrtja grofov
Vovbrških:
dogajanje na širšem
področju Šaleške
doline
Spoglavjem o usodi družine iz Orta na tleh Savinjske in Šaleške doline
smo posegli že daleč v čas druge polovice 13. stoletja, čas, za katere-
ga se je v zgodovinopisju uveljavil naziv »interregnum«. S tem imenom se
označuje obdobje med smrtjo zadnjega nemškega cesarja iz rodbine Stau-
fov, Konrada IV. leta 1254,1 in izvolitvijo Rudolfa Habsburškega kot nem-
škega kralja leta 1273. Izraz seveda ni povsem natančen, nemško cesarstvo
je bilo v resnici v tem času brez izvoljenega cesarja, ni pa bilo toliko časa
brez kralja. Nasprotno. Že 1247. leta, tri leta pred smrtjo cesarja Frideri-
ka II. Staufa, je bil zaradi papeževega izobčenja staufovskega cesarja izvo-
ljen novi vladar, kralj Viljem Holandski (1247–1256), po njegovi smrti pa
se elektorji niso mogli takoj zediniti za novega. Konradina, edinega dediča
družine Stauf, so zavrnili, po enem letu pa so v konkurenci Alfonsa Kastilj-
skega kot novega vladarja vendarle izvolili Riharda iz Cornwalla. Rihard je
umrl leta 1272, kot najprimernejši naslednik pa se je ponujal (najprej tudi
s podporo papeža Gregorja X; 1271–1276) češki kralj Otokar II. Přemysl.2
Ta je bil za elektorje premočna in prenevarna figura ter so se zato, raje kot
Njegov sin Konradin je bil ob očetovi smrti star le dve leti in se v cesarstvu ni mogel uveljaviti,
Konradov polbrat Manfred pa se je uspel kronati za kralja Sicilije (1258–1266), ne pa tudi za
nemškega cesarja.
2 Usodo Otokarja Přemysla je najbolje predstavil Jörg K. Hoensch, Přemysl Otakar II. von Böh-
men. Der goldene König, Graz 1989. Posebej poglavja Reichspolitik und Königträume (80–89),
Niederlage und Sieg – die Kämpfe mit Bayern und Ungarn 1257–1260 (109–122), Die Erwer-
bung Kärntens und neuer Konflikt mit Ungarn 1268–1273 (154–174), Die Wahl Rudolfs von
Habsburg zum römischen König und die Reaktion Přemysl Otakars II. (200–220) in Entschei-
dungskampf und Tod 1278 (240–255) vsebujejo najpomembnejše podatke tudi za zgodovino
slovenskih dežel.
