Page 178 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 178
V primežu medplemiških prerivanj
da razmerja med samostanom in njegovimi pravicami ter pa-
triarhom in njegovimi posestmi in pravicami, ki jih je izva-
jal preko svojih uradnikov, niso bila dovolj natančno razme-
jena oziroma je prihajalo do kršitev dogovorjenega, kar priča-
jo podatki o stalnih sporih med obema stranema. Da niso bili
krivi le patriarhovi uradniki (letuški, gornjegrajski in vrbov-
ški gradnik), temveč da je dogovorjeno kršil tudi samostan, je
mogoče razbrati iz navedene listine. Velik dolg do patriarha,
ki ga je samostan to leto poravnal, se je moral očitno nabira-
ti kar nekaj let.
Naslednje leto je umrl patriarh Bertold (23. maja 1251). Le
nekaj mesecev pred tem je še zadnjič potoval skozi naše kra-
je, ko je potoval v Slovenj Gradec, kjer je med 24. in 30. apri-
lom verjetno posvetil cerkev sv. Elizabete.47 To je bila prva po-
svetitev kakšne cerkve tej svetnici – njegovi nečakinji Eliza-
beti iz Turingije, ki so jo ravno zaradi njegovega prizadeva-
nja leta 1236 sprejeli med svetnice.48 V zadnji navedeni listini
je Bertold podelil Slovenjgraško skupaj z vsemi posestmi, gra-
dom in trgom oglejski cerkvi.49 V listini našteva patriarh mi-
tnino, sodstvo, denarne dajatve, ministeriale, za katere je ve-
ljal »ius ministerialium Aquilegensium«, in pripadajoče lju-
di obeh spolov (»cum propriis hominibus utriusque sexus«),
Patriarh Bertold je v Slovenj Gradcu izdal tri listine; prva je datirana v:
1251, marec 13, Slovenj Gradec (Gradivo VI/I, št. 129, 154), druga v:
1251, april 24, Slovenj Gradec (StUB III, št. 87, 152/3), tretja pa: 1251,
april 30, Slovenj Gradec (StUB III, št. 88, 153/4). Posvetitev cerkve sv. Eli-
zabete se je torej verjetno izvršila enkrat v teh dneh. Glej tudi J. Mlinarič,
Župnija sv. Pankracija pri Slovenj Gradcu do pridružitve ljubljanski škofi-
ji leta 1533, 101–149, 112. Same ohranjene listine sicer z nobenim podat-
kom ne nakazujejo na akt posvetitve cerkve, ki pa ga je kljub temu treba
najbolj logično postavljati ravno v zadnji teden v aprilu 1251.
Elizabeto Ogrsko (Turingijsko) je papež Gregor IX. razglasil 1. junija
1235 za svetnico (Leto svetnikov, četrti del (oktober–december), Ljublja-
na 1973, 356, 357.). Njen praznik se praznuje na dan njene smrti 17. no-
vembra (umrla je 17. novembra 1231), do leta 1671 pa so ga slavili na dan
njenega pokopa, 19. novembra.
»Dominus Bertholdus dei gratia venerabilis patriarcha /…/ pro anime
sue ac parentum suorum remedio omnem proprietatem, quam habebat in
prouincia Windisgraz tam in castro, quam in foro et aliis locis ad domi-
nium eiusdem prouincie pertinentibus, cum omnibus iuribus tam in iudi-
cio, muta, quam etiam in moneta et cum omnibus ministerialibus suis et
propriis hominibus utriusque sexus et heredibus eorum ecclesie Aquile-
gensi libere dedit et ad proprium tradidit perpetuo possidendam …«
da razmerja med samostanom in njegovimi pravicami ter pa-
triarhom in njegovimi posestmi in pravicami, ki jih je izva-
jal preko svojih uradnikov, niso bila dovolj natančno razme-
jena oziroma je prihajalo do kršitev dogovorjenega, kar priča-
jo podatki o stalnih sporih med obema stranema. Da niso bili
krivi le patriarhovi uradniki (letuški, gornjegrajski in vrbov-
ški gradnik), temveč da je dogovorjeno kršil tudi samostan, je
mogoče razbrati iz navedene listine. Velik dolg do patriarha,
ki ga je samostan to leto poravnal, se je moral očitno nabira-
ti kar nekaj let.
Naslednje leto je umrl patriarh Bertold (23. maja 1251). Le
nekaj mesecev pred tem je še zadnjič potoval skozi naše kra-
je, ko je potoval v Slovenj Gradec, kjer je med 24. in 30. apri-
lom verjetno posvetil cerkev sv. Elizabete.47 To je bila prva po-
svetitev kakšne cerkve tej svetnici – njegovi nečakinji Eliza-
beti iz Turingije, ki so jo ravno zaradi njegovega prizadeva-
nja leta 1236 sprejeli med svetnice.48 V zadnji navedeni listini
je Bertold podelil Slovenjgraško skupaj z vsemi posestmi, gra-
dom in trgom oglejski cerkvi.49 V listini našteva patriarh mi-
tnino, sodstvo, denarne dajatve, ministeriale, za katere je ve-
ljal »ius ministerialium Aquilegensium«, in pripadajoče lju-
di obeh spolov (»cum propriis hominibus utriusque sexus«),
Patriarh Bertold je v Slovenj Gradcu izdal tri listine; prva je datirana v:
1251, marec 13, Slovenj Gradec (Gradivo VI/I, št. 129, 154), druga v:
1251, april 24, Slovenj Gradec (StUB III, št. 87, 152/3), tretja pa: 1251,
april 30, Slovenj Gradec (StUB III, št. 88, 153/4). Posvetitev cerkve sv. Eli-
zabete se je torej verjetno izvršila enkrat v teh dneh. Glej tudi J. Mlinarič,
Župnija sv. Pankracija pri Slovenj Gradcu do pridružitve ljubljanski škofi-
ji leta 1533, 101–149, 112. Same ohranjene listine sicer z nobenim podat-
kom ne nakazujejo na akt posvetitve cerkve, ki pa ga je kljub temu treba
najbolj logično postavljati ravno v zadnji teden v aprilu 1251.
Elizabeto Ogrsko (Turingijsko) je papež Gregor IX. razglasil 1. junija
1235 za svetnico (Leto svetnikov, četrti del (oktober–december), Ljublja-
na 1973, 356, 357.). Njen praznik se praznuje na dan njene smrti 17. no-
vembra (umrla je 17. novembra 1231), do leta 1671 pa so ga slavili na dan
njenega pokopa, 19. novembra.
»Dominus Bertholdus dei gratia venerabilis patriarcha /…/ pro anime
sue ac parentum suorum remedio omnem proprietatem, quam habebat in
prouincia Windisgraz tam in castro, quam in foro et aliis locis ad domi-
nium eiusdem prouincie pertinentibus, cum omnibus iuribus tam in iudi-
cio, muta, quam etiam in moneta et cum omnibus ministerialibus suis et
propriis hominibus utriusque sexus et heredibus eorum ecclesie Aquile-
gensi libere dedit et ad proprium tradidit perpetuo possidendam …«
