Page 177 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 177
Patriarh Bertold V. Andeški in gornjegrajski samostan
mostana pa je patriarh izdal listino tudi naslednje leto, ko je
bil poleti v Tolminu. Avgusta leta 1248 je potrdil Gornje-
grajskemu samostanu podelitev dveh hub, ležečih v Šentan-
dražu nad Polzelo.45 Ti dve hubi, »unum mansum in Ede-
lingen et dimidium in Vriezihac cum duobus mancipiis Pe-
tro et (prazen prostor)«, je podelil neki Kunzo, imenova-
ni Rufus. Obe kmetiji sta ležali na področju Šentandraža
nad Polzelo, kjer še danes obstajata kmetiji Kasesnik in Bre-
znik, ki sta naslednici v listini podeljenih hub. Zanimivo je,
da v tej listini gornjegrajski opat Henrik II. ni bil imenovan
z imenom, temveč je označen le z besedo »electus«. Ali to
dejstvo namiguje na spor oz. nesporazum med patriarhom
in opatom? Ali se tako morda odraža že omenjeni spor med
obema institucijama?
Zadnja listina, ki jo je patriarh Bertold izdal za Gornjegraj-
ski samostan, je nastala leta 1250. Tega leta je v Mengšu po-
novno potrdil privilegije, ki jih je imel samostan, in sicer goz-
dne in lovske pravice ter pravice do lastništva in gradnje mli-
nov, ki so jih patriarhovi uradniki večkrat kršili.46 Očitno je,
da patriarhova listina iz leta 1243, s katero je potrdil samo-
stanu iste pravice, o katerih je govora tudi v tej listini, ni de-
lovala. Patriarh pravi, da sta že ustanovitelja samostana Di-
pold Kager in njegova žena Gertruda (»nobilis viri Dyepaldi
de Chagere et uxoris eius Trute, fundatorum monasterii me-
morati«) podelila samostanu te pravice ter da je takšno rav-
nanje tudi proti privilegijem, ki so jih izdali njegovi predni-
ki in tudi on sam. Zato je patriarh vnaprej prepovedal vsakr-
šne posege v pravice samostana. Po drugi strani pa je tudi od-
ločil, da imajo tako on sam kot njegovi uradniki pravico do
lova in ribolova na Gornjegrajskem. Samostan je moral vrniti
še dolg, ki ga je imel do patriarha in je znašal 200 mark oglej-
skih denaričev in 1100 modijev raznih žit (»ducentas mar-
cas Aquilegensis monete et mille et centum modios cuiusli-
bet grani«). Že iz obeh listin iz leta 1243 je bilo razvidno,
1248, avgust 31, Tolmin; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih is-
tin, št. 625a; prep. iz 18. stoletja v: NALj KAL f. 82/35; objavljeno v: Gra-
divo VI/1, št. 64, 90; StUB III, št. 34, 89.
1250, september 12, Mengeš; originalna perg. listina v NALj, št. listine
647; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 119, 139, 140; StUB III, št. 76, 140–
142; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 32.
mostana pa je patriarh izdal listino tudi naslednje leto, ko je
bil poleti v Tolminu. Avgusta leta 1248 je potrdil Gornje-
grajskemu samostanu podelitev dveh hub, ležečih v Šentan-
dražu nad Polzelo.45 Ti dve hubi, »unum mansum in Ede-
lingen et dimidium in Vriezihac cum duobus mancipiis Pe-
tro et (prazen prostor)«, je podelil neki Kunzo, imenova-
ni Rufus. Obe kmetiji sta ležali na področju Šentandraža
nad Polzelo, kjer še danes obstajata kmetiji Kasesnik in Bre-
znik, ki sta naslednici v listini podeljenih hub. Zanimivo je,
da v tej listini gornjegrajski opat Henrik II. ni bil imenovan
z imenom, temveč je označen le z besedo »electus«. Ali to
dejstvo namiguje na spor oz. nesporazum med patriarhom
in opatom? Ali se tako morda odraža že omenjeni spor med
obema institucijama?
Zadnja listina, ki jo je patriarh Bertold izdal za Gornjegraj-
ski samostan, je nastala leta 1250. Tega leta je v Mengšu po-
novno potrdil privilegije, ki jih je imel samostan, in sicer goz-
dne in lovske pravice ter pravice do lastništva in gradnje mli-
nov, ki so jih patriarhovi uradniki večkrat kršili.46 Očitno je,
da patriarhova listina iz leta 1243, s katero je potrdil samo-
stanu iste pravice, o katerih je govora tudi v tej listini, ni de-
lovala. Patriarh pravi, da sta že ustanovitelja samostana Di-
pold Kager in njegova žena Gertruda (»nobilis viri Dyepaldi
de Chagere et uxoris eius Trute, fundatorum monasterii me-
morati«) podelila samostanu te pravice ter da je takšno rav-
nanje tudi proti privilegijem, ki so jih izdali njegovi predni-
ki in tudi on sam. Zato je patriarh vnaprej prepovedal vsakr-
šne posege v pravice samostana. Po drugi strani pa je tudi od-
ločil, da imajo tako on sam kot njegovi uradniki pravico do
lova in ribolova na Gornjegrajskem. Samostan je moral vrniti
še dolg, ki ga je imel do patriarha in je znašal 200 mark oglej-
skih denaričev in 1100 modijev raznih žit (»ducentas mar-
cas Aquilegensis monete et mille et centum modios cuiusli-
bet grani«). Že iz obeh listin iz leta 1243 je bilo razvidno,
1248, avgust 31, Tolmin; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih is-
tin, št. 625a; prep. iz 18. stoletja v: NALj KAL f. 82/35; objavljeno v: Gra-
divo VI/1, št. 64, 90; StUB III, št. 34, 89.
1250, september 12, Mengeš; originalna perg. listina v NALj, št. listine
647; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 119, 139, 140; StUB III, št. 76, 140–
142; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 32.
