Page 18 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 18
V primežu medplemiških prerivanj
znamo tako v obravnavanem času od 12.–14. stoletja le eno mestno nasel-
bino – Slovenj Gradec, ki je dobil mestne pravice v času, ko je imel oglej-
sko gospostvo v fevdu Ulrik III. Spanheim.19 Slovenj Gradec se prvič po-
naša z nazivom mesto v listini iz leta 1267. Z njo je Ulrik III. Spanheimski
podelil samostanu Žiče oprostitev mitnine »in civitatibus nostris Stain ac
Windizgrez«,20 s čimer je ponovil enak privilegij, ki ga je samostanu pode-
lil že andeški grof Bertold III. okoli leta 1173.21 Vendar je potrebno takoj
ugotoviti, da pomen Slovenj Gradca na dogajanje na obravnavanem podro-
čju nikakor ni bil velik, saj Slovenj Gradec ni prebil pomena manjšega, lo-
kalnega mesta, po drugi strani pa je lega slovenjegraške province med deže-
lama Štajersko in Koroško vplivala na njegovo vmesno, tamponsko vlogo.
Splošno lahko zapišemo, da je vloga oz. pomen Slovenj Gradca – predvsem
gospodarski – še precej neraziskan in da mnoga vprašanja ostajajo še neod-
govorjena oz. so lahko podana le v obliki hipoteze. O morebitnem večjem
vplivu slovenjgraške denarne kovnice na tleh Šaleške in Savinjske doline
oz. o morebitni večji uporabi v Slovenj Gradcu kovanega denarja do danes
na primer ni bilo mogoče najti arheoloških dokazov. vpliv Slovenj Gradca
vsaj na severni del Šaleške doline pa po drugi strani kaže uporaba slovenj-
graške kaščne mere, ki so jo še v 15. in 16. stoletju uporabljali na posestvih
gospoščine Forhtenek in Ekenštajn.22
To pomeni, da moramo v »pomanjkanju« mestnih naselbin preusme-
riti svojo pozornost drugam, na trge in na »glavne vasi«, ki so predstavlja-
li osrednje točke posameznih predelov, dolin ali le okolišev.23 Značilnosti
Da je bil akt, ki je povzdignil trg (Slovenj) Gradec v mesto, delo Ulrika III. Spanheimske-
ga in da je pri tem ravnal v nasprotju z interesom ali vsaj brez dovoljenja formalnega gospo-
darja slovenjegraške province, oglejskega patriarha, priča tudi dejstvo, da je oglejski patriarh
Raimund della Torre še leta 1274 označil naselbino Slovenj Gradec kot forum/trg in ne kot
mesto (1274, avgust 8. Videm; v: Heinrich Appelt, Gerchard Pferschy, Urkundenbuch des
herzogtums Steiermark 1260–1276, Wien 1975; dalje kot StUB IV), št. 520, 313, 314). Oči-
ten dokaz, da ni priznal prizadevanj Ulrika III.
1267, maj 22, Šujica pri Ljubljani; objavljeno v: StUB IV, št. 250, 152.
Cca. 1190; objavljeno v StUB I., št. 718, 706; regest v: Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slo-
vencev v srednjem veku, Ljubljana 1902–1928 (dalje kot Kos, Gradivo) IV; št. 755, 379 (v: med
1180–1204). Primerjaj tudi: Ferdo Gestrin, Prometno trgovski položaj pohorskega območja
v srednjem veku, Zgodovinski časopis (dalje ZČ) 36 (1982), številka 1–2, 7.
Urbar Ekenštajn iz cca. 1480 v: StLA Stockurbare f. 9/16; Urbar Forhtenek iz cca. 1480 v:
StLA, Stockurbare f. 9/16; urbar Forhtenek iz 1524 v: StLA Stockurbare f. 15/34; urbar
Forhtenek iz 1530 v: StLA Stockurbare f. 36/94. (tako je npr. v forhteneškem urbarju iz leta
1524 eksplicitno navedeno: »So diendt man daz getraydt nach windischgrazer mass.«)
Termina »glavna vas« in »«osrednja točka« uporabljam v smislu, ki ga je med ostalimi ute-
meljil predvsem Michael Mitterauer v prispevku »Das Problem der zentralen Orte als Sozi-
al- und Wirtschaftshistorische Forschungsaufgabe«, prvič izšlo v: Vierteljahrschrift für Sozi-
znamo tako v obravnavanem času od 12.–14. stoletja le eno mestno nasel-
bino – Slovenj Gradec, ki je dobil mestne pravice v času, ko je imel oglej-
sko gospostvo v fevdu Ulrik III. Spanheim.19 Slovenj Gradec se prvič po-
naša z nazivom mesto v listini iz leta 1267. Z njo je Ulrik III. Spanheimski
podelil samostanu Žiče oprostitev mitnine »in civitatibus nostris Stain ac
Windizgrez«,20 s čimer je ponovil enak privilegij, ki ga je samostanu pode-
lil že andeški grof Bertold III. okoli leta 1173.21 Vendar je potrebno takoj
ugotoviti, da pomen Slovenj Gradca na dogajanje na obravnavanem podro-
čju nikakor ni bil velik, saj Slovenj Gradec ni prebil pomena manjšega, lo-
kalnega mesta, po drugi strani pa je lega slovenjegraške province med deže-
lama Štajersko in Koroško vplivala na njegovo vmesno, tamponsko vlogo.
Splošno lahko zapišemo, da je vloga oz. pomen Slovenj Gradca – predvsem
gospodarski – še precej neraziskan in da mnoga vprašanja ostajajo še neod-
govorjena oz. so lahko podana le v obliki hipoteze. O morebitnem večjem
vplivu slovenjgraške denarne kovnice na tleh Šaleške in Savinjske doline
oz. o morebitni večji uporabi v Slovenj Gradcu kovanega denarja do danes
na primer ni bilo mogoče najti arheoloških dokazov. vpliv Slovenj Gradca
vsaj na severni del Šaleške doline pa po drugi strani kaže uporaba slovenj-
graške kaščne mere, ki so jo še v 15. in 16. stoletju uporabljali na posestvih
gospoščine Forhtenek in Ekenštajn.22
To pomeni, da moramo v »pomanjkanju« mestnih naselbin preusme-
riti svojo pozornost drugam, na trge in na »glavne vasi«, ki so predstavlja-
li osrednje točke posameznih predelov, dolin ali le okolišev.23 Značilnosti
Da je bil akt, ki je povzdignil trg (Slovenj) Gradec v mesto, delo Ulrika III. Spanheimske-
ga in da je pri tem ravnal v nasprotju z interesom ali vsaj brez dovoljenja formalnega gospo-
darja slovenjegraške province, oglejskega patriarha, priča tudi dejstvo, da je oglejski patriarh
Raimund della Torre še leta 1274 označil naselbino Slovenj Gradec kot forum/trg in ne kot
mesto (1274, avgust 8. Videm; v: Heinrich Appelt, Gerchard Pferschy, Urkundenbuch des
herzogtums Steiermark 1260–1276, Wien 1975; dalje kot StUB IV), št. 520, 313, 314). Oči-
ten dokaz, da ni priznal prizadevanj Ulrika III.
1267, maj 22, Šujica pri Ljubljani; objavljeno v: StUB IV, št. 250, 152.
Cca. 1190; objavljeno v StUB I., št. 718, 706; regest v: Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slo-
vencev v srednjem veku, Ljubljana 1902–1928 (dalje kot Kos, Gradivo) IV; št. 755, 379 (v: med
1180–1204). Primerjaj tudi: Ferdo Gestrin, Prometno trgovski položaj pohorskega območja
v srednjem veku, Zgodovinski časopis (dalje ZČ) 36 (1982), številka 1–2, 7.
Urbar Ekenštajn iz cca. 1480 v: StLA Stockurbare f. 9/16; Urbar Forhtenek iz cca. 1480 v:
StLA, Stockurbare f. 9/16; urbar Forhtenek iz 1524 v: StLA Stockurbare f. 15/34; urbar
Forhtenek iz 1530 v: StLA Stockurbare f. 36/94. (tako je npr. v forhteneškem urbarju iz leta
1524 eksplicitno navedeno: »So diendt man daz getraydt nach windischgrazer mass.«)
Termina »glavna vas« in »«osrednja točka« uporabljam v smislu, ki ga je med ostalimi ute-
meljil predvsem Michael Mitterauer v prispevku »Das Problem der zentralen Orte als Sozi-
al- und Wirtschaftshistorische Forschungsaufgabe«, prvič izšlo v: Vierteljahrschrift für Sozi-