Page 19 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 19
Časovna in geografska določitev snovi
teh osrednjih točk je, kot to pove ime sámo, da predstavljajo središčno toč-
ko nekega okoliša. Sama teorija centralnih naselij je zasnovana povsem ma-
tematično in predvsem za idealen prostor ter jo je kot tako seveda nemo-
goče kar prenesti v naš prostor. Pa vendar je dovolj, če samo nekoliko pre-
stavimo točko gledanja na določeno vprašanje (v tem primeru na naselitev
prostora oz. na nastanek naselij, prvih oz. bolj osrednjih vasi, trgov in naza-
dnje mest), in že se nam pojavijo tudi povsem nove perspektive oz. možni
odgovori. Morda je za zgodovinarja najpomembnejši pri tej teoriji opomin,
ki ga le-ta daje, da namreč ni dovolj gledati na naselje, trg in mesto le skozi
pravne kategorije, katerih pomen seveda ni in ne more biti sporen, temveč
je pri preučevanju, sploh preučevanju neke mikrolokacije (kar nedvomno
področje dveh dolin je), potrebno upoštevati tudi druge vidike – predvsem
gospodarske in simbolne, ki jih neka »centralna točka« mora imeti. Pri
tem je pomembno poudariti še sledeče: bolj kot se gibljemo z zgodovinski-
mi viri po časovni lestvici nazaj, na »začetek«, bolj se reducirajo mesta, na
katerih se sprejemajo odločitve in na katerih se očitno sestajajo prebival-
ci področja takrat, ko se je potrebno odločiti o čemer koli pomembnem za
skupnost. Pri tem Michael Mitterauer opozarja, da je potrebno upošteva-
ti tudi, da geografska danost (sredinskost nekega naselja oz. točke, njegova
naravna obrambna utrjenost ipd.) sama po sebi ni dovolj za to, da nek pro-
stor začne funkcionirati kot centralni prostor, saj ga morajo za takega ljudje
šele narediti in ga prepoznati. Pri tem je potrebno opozoriti (in to je eden
najpomembnejših vidikov, ki jih je potrebno upoštevati (tudi) pri pričujo-
či razpravi, da se ti centralni prostori dostikrat ujemajo s starimi, še pred-
krščanskimi kultnimi prostori, ki jih je nato krščanstvo »prekrilo« z usta-
novitvijo prvih cerkva. Na naših tleh moramo biti tako pozorni predvsem
na mrežo prafarnih cerkva, ki so bile že zaradi svoje »prvosti« običajno
postavljene ravno na takšnih mestih.
V besedilu bomo na posameznih mestih opozorili na poseben pomen
določenih točk. Zato naj tukaj opozorim le, da se je ravno področje Šaleške
doline pokazalo kot zelo zanimivo za tovrstno preučevanje. Prafarna cer-
kev sv. Jurija je nastala v Škalah, naselju, ki se je pokazalo tudi ob preuče-
vanju srednjeveških virov kot tista točka doline, za katero lahko z gotovo-
stjo trdimo, da je opravljalo osrednjo identifikacijsko nalogo.24 Naselje, ki
al- und Wirtschaftsgeschichte 58, 433–467, Wiesbaden 1971; uporabljen ponatis v: Michael
Mitterauer, Markt und Stadt im Mittelalter. Beiträge zur Historischen Zentralitätsforsc-
hung, v: Monographien zur Geschichte des Mittelalsters 21, Stuttgart 1980, 22–51.
Pri tem ne bo odveč opozorilo, da se v srednjeveških virih imeni Šalek in Škale zapisujeta
praktično povsem enako (glej P. Blaznik, Topografija, odgovarjajoči gesli) ter da se v starejših
delih Šaleška dolina včasih imenuje tako, včasih pa tudi kot Škalska dolina. Nasploh pa je po-
teh osrednjih točk je, kot to pove ime sámo, da predstavljajo središčno toč-
ko nekega okoliša. Sama teorija centralnih naselij je zasnovana povsem ma-
tematično in predvsem za idealen prostor ter jo je kot tako seveda nemo-
goče kar prenesti v naš prostor. Pa vendar je dovolj, če samo nekoliko pre-
stavimo točko gledanja na določeno vprašanje (v tem primeru na naselitev
prostora oz. na nastanek naselij, prvih oz. bolj osrednjih vasi, trgov in naza-
dnje mest), in že se nam pojavijo tudi povsem nove perspektive oz. možni
odgovori. Morda je za zgodovinarja najpomembnejši pri tej teoriji opomin,
ki ga le-ta daje, da namreč ni dovolj gledati na naselje, trg in mesto le skozi
pravne kategorije, katerih pomen seveda ni in ne more biti sporen, temveč
je pri preučevanju, sploh preučevanju neke mikrolokacije (kar nedvomno
področje dveh dolin je), potrebno upoštevati tudi druge vidike – predvsem
gospodarske in simbolne, ki jih neka »centralna točka« mora imeti. Pri
tem je pomembno poudariti še sledeče: bolj kot se gibljemo z zgodovinski-
mi viri po časovni lestvici nazaj, na »začetek«, bolj se reducirajo mesta, na
katerih se sprejemajo odločitve in na katerih se očitno sestajajo prebival-
ci področja takrat, ko se je potrebno odločiti o čemer koli pomembnem za
skupnost. Pri tem Michael Mitterauer opozarja, da je potrebno upošteva-
ti tudi, da geografska danost (sredinskost nekega naselja oz. točke, njegova
naravna obrambna utrjenost ipd.) sama po sebi ni dovolj za to, da nek pro-
stor začne funkcionirati kot centralni prostor, saj ga morajo za takega ljudje
šele narediti in ga prepoznati. Pri tem je potrebno opozoriti (in to je eden
najpomembnejših vidikov, ki jih je potrebno upoštevati (tudi) pri pričujo-
či razpravi, da se ti centralni prostori dostikrat ujemajo s starimi, še pred-
krščanskimi kultnimi prostori, ki jih je nato krščanstvo »prekrilo« z usta-
novitvijo prvih cerkva. Na naših tleh moramo biti tako pozorni predvsem
na mrežo prafarnih cerkva, ki so bile že zaradi svoje »prvosti« običajno
postavljene ravno na takšnih mestih.
V besedilu bomo na posameznih mestih opozorili na poseben pomen
določenih točk. Zato naj tukaj opozorim le, da se je ravno področje Šaleške
doline pokazalo kot zelo zanimivo za tovrstno preučevanje. Prafarna cer-
kev sv. Jurija je nastala v Škalah, naselju, ki se je pokazalo tudi ob preuče-
vanju srednjeveških virov kot tista točka doline, za katero lahko z gotovo-
stjo trdimo, da je opravljalo osrednjo identifikacijsko nalogo.24 Naselje, ki
al- und Wirtschaftsgeschichte 58, 433–467, Wiesbaden 1971; uporabljen ponatis v: Michael
Mitterauer, Markt und Stadt im Mittelalter. Beiträge zur Historischen Zentralitätsforsc-
hung, v: Monographien zur Geschichte des Mittelalsters 21, Stuttgart 1980, 22–51.
Pri tem ne bo odveč opozorilo, da se v srednjeveških virih imeni Šalek in Škale zapisujeta
praktično povsem enako (glej P. Blaznik, Topografija, odgovarjajoči gesli) ter da se v starejših
delih Šaleška dolina včasih imenuje tako, včasih pa tudi kot Škalska dolina. Nasploh pa je po-
