Page 13 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 13
Časovna in geografska določitev snovi
ka V. (1106–1125), da sta še bolj intenzivno in dosledno, kot je to pred nji-
ma začel že njun oče oz. ded, cesar Henrik III. (1039–1056), izpeljala re-
formo države ter se pri tem še bolj trdno naslonila na eni strani na državno
cerkev10 oz./in na sistem lastniških cerkva in na drugi strani na ministeri-
ale in sistem gradov kot sistematično posejanih obrambnih točk v državi.
V virih se ta sprememba kaže tudi tako, da se ravno v tem obdobju začne-
jo imenovati pripadniki posameznih rodbin po gradu, ki ga posedujejo oz.
ki vse bolj predstavlja njihovo posest in moč in nenazadnje družinsko iden-
tifikacijsko točko.11 Na obravnavanem področju se je ta proces, ki ga v tem
uvodnem poglavju prikazujemo le v splošnih črtah, končal šele po priklju-
čitvi Savinjske doline vojvodini Štajerski ob razpletu boja za češko krono
med Henrikom Koroškim (Goriško-Tirolskim grofom) in Habsburžanom
Friderikom Lepim leta 1311.
Naslednji velik prelom v srednjeveški zgodovini Savinjske in Šaleške
doline pomeni nedvomno leto 1322, ko je izumrla ena najpomembnejših
družin visokega srednjega veka, ki je imela svoja obširna posestva ravno
na obravnavanem področju – družina grofov Vovbrških.12 Z izumrtjem te
družine pa se začne tudi vzpon nove družine, družine svobodnih Žovne-
ških, kasnejših grofov Celjskih, ki je verjetno bolj kot večina drugih plemi-
ških družin vplivala na podobo in usodo ne samo obravnavanega področja,
temveč lahko rečemo kar srednje Evrope v sto letih med njihovim meteor-
skim vzponom v drugi polovici 14. stoletja in izumrtjem leta 1456. Čas,
ki ga označuje borba za vovbrško dediščino in z njo povezan vzpon Žov-
neških ter njihov sprejem v grofovski stan prvič leta 134113 in nato še en-
krat leta 1372,14 pa predstavlja tudi tisti čas, ko se s popolno zmago Žov-
Na tleh današnje države Slovenije je morda najznačilnejši primer položaj oglejske patriarhije,
ki si je zaradi cesarju zveste pozicije takratnega patriarha (in nekdanjega cesarjevega kancler-
ja) Sigeharda (1068–1077) »prislužila« leta 1077 najprej grofijo Furlanijo ter nato še mejno
grofijo Kranjsko in grofijo Istro (Kos, Gradivo III, št. 327, 193; št. 331, 195, 196; št. 332, 196.
Primerjaj tudi: P. Štih, V. Simoniti, Slovenska zgodovina, 70, 71). O novih pogledih: Andrej
Komac, Od mejne grofije do dežele. Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, Ljubljana
2006.
Glej predvsem: K. Bosl, Reichsministerialität, 3–11, in poglavje Aufstieg der Königsdienstmannen
unter Heinrich IV., ihre Bedeutung für dessen Staatsreformpläne. Der Aufstieg der Staufer unter
den beiden letzten Saliern und die Königsgutpolitik Heinrichs V. Die Reichsministerialität, 74–111.
1322, junij 28; objavljeno v: MDC VIII, št. 624, 182 (»IV. Kalendas Julii comes Hermannus
de Hewnburch est interfectus«).
1341, april 16, München, original. perg. listina v ARS CE I, št 65; objavljeno v: CKL, št. 212,
236–238.
1372, september 30, Brno; original. perg. listina v: ARS CE II, št. 3 in št. 4. Dve listini z istim
datumom in krajem izstavitve, v katerih pa je opis meje grofije Celjske različen. Kako je pri-
šlo do tega, ostaja odprto vprašanje.
ka V. (1106–1125), da sta še bolj intenzivno in dosledno, kot je to pred nji-
ma začel že njun oče oz. ded, cesar Henrik III. (1039–1056), izpeljala re-
formo države ter se pri tem še bolj trdno naslonila na eni strani na državno
cerkev10 oz./in na sistem lastniških cerkva in na drugi strani na ministeri-
ale in sistem gradov kot sistematično posejanih obrambnih točk v državi.
V virih se ta sprememba kaže tudi tako, da se ravno v tem obdobju začne-
jo imenovati pripadniki posameznih rodbin po gradu, ki ga posedujejo oz.
ki vse bolj predstavlja njihovo posest in moč in nenazadnje družinsko iden-
tifikacijsko točko.11 Na obravnavanem področju se je ta proces, ki ga v tem
uvodnem poglavju prikazujemo le v splošnih črtah, končal šele po priklju-
čitvi Savinjske doline vojvodini Štajerski ob razpletu boja za češko krono
med Henrikom Koroškim (Goriško-Tirolskim grofom) in Habsburžanom
Friderikom Lepim leta 1311.
Naslednji velik prelom v srednjeveški zgodovini Savinjske in Šaleške
doline pomeni nedvomno leto 1322, ko je izumrla ena najpomembnejših
družin visokega srednjega veka, ki je imela svoja obširna posestva ravno
na obravnavanem področju – družina grofov Vovbrških.12 Z izumrtjem te
družine pa se začne tudi vzpon nove družine, družine svobodnih Žovne-
ških, kasnejših grofov Celjskih, ki je verjetno bolj kot večina drugih plemi-
ških družin vplivala na podobo in usodo ne samo obravnavanega področja,
temveč lahko rečemo kar srednje Evrope v sto letih med njihovim meteor-
skim vzponom v drugi polovici 14. stoletja in izumrtjem leta 1456. Čas,
ki ga označuje borba za vovbrško dediščino in z njo povezan vzpon Žov-
neških ter njihov sprejem v grofovski stan prvič leta 134113 in nato še en-
krat leta 1372,14 pa predstavlja tudi tisti čas, ko se s popolno zmago Žov-
Na tleh današnje države Slovenije je morda najznačilnejši primer položaj oglejske patriarhije,
ki si je zaradi cesarju zveste pozicije takratnega patriarha (in nekdanjega cesarjevega kancler-
ja) Sigeharda (1068–1077) »prislužila« leta 1077 najprej grofijo Furlanijo ter nato še mejno
grofijo Kranjsko in grofijo Istro (Kos, Gradivo III, št. 327, 193; št. 331, 195, 196; št. 332, 196.
Primerjaj tudi: P. Štih, V. Simoniti, Slovenska zgodovina, 70, 71). O novih pogledih: Andrej
Komac, Od mejne grofije do dežele. Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, Ljubljana
2006.
Glej predvsem: K. Bosl, Reichsministerialität, 3–11, in poglavje Aufstieg der Königsdienstmannen
unter Heinrich IV., ihre Bedeutung für dessen Staatsreformpläne. Der Aufstieg der Staufer unter
den beiden letzten Saliern und die Königsgutpolitik Heinrichs V. Die Reichsministerialität, 74–111.
1322, junij 28; objavljeno v: MDC VIII, št. 624, 182 (»IV. Kalendas Julii comes Hermannus
de Hewnburch est interfectus«).
1341, april 16, München, original. perg. listina v ARS CE I, št 65; objavljeno v: CKL, št. 212,
236–238.
1372, september 30, Brno; original. perg. listina v: ARS CE II, št. 3 in št. 4. Dve listini z istim
datumom in krajem izstavitve, v katerih pa je opis meje grofije Celjske različen. Kako je pri-
šlo do tega, ostaja odprto vprašanje.
