Page 17 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 17
Časovna in geografska določitev snovi
nami, konfliktu, v katerem je pomembno vlogo odigrala družina Ptujskih
oz. njihove enklave, katerih večji del je ležal ravno na zahodnem delu Sa-
vinjske doline. Zaradi tega bomo posebej pri obravnavanju dogodkov v 13.
stoletju, ko se ustvari posestna osnova za nakazane napetosti, temu zaho-
dnemu delu posvetili še posebno pozornost.
Savinjsko ravan loči od Šaleške doline le nizko in lahko prehodno ter za
naselitev zelo primerno področje Ložniškega gričevja. Prek njega so bile že
v antičnem času speljane pomembne prometnice, ki so povezovale Celjsko
kotlino s Koroško, o veliki strateški pomembnosti tega predela pa še danes
pričajo številne ruševine gradov, ki so nastali ob teh poteh, in trška nase-
lja, ki so se tu razvila: npr. Braslovče (trg vsaj od leta 1379), Rečica ob Sa-
vinji (kot trg se prvič omenja leta 1350), Gornji Grad (kot trg z imenom
Rore vsaj od leta 1349), Šoštanj (trg vsaj od leta 1335), Velenje (kot »ci-
ves« omenjeno leta 1264, kot »markcht« pa prvič v nedatirani listini iz
20-tih let 14. stoletja), Lemberg (trg vsaj od leta 1396), Žalec (trg morda že
od leta 1256, gotovo pa od 1265–1267).17 Zaradi vsega povedanega nas se-
veda preseneti, da lahko z gotovostjo spremljamo preteklost teh krajev šele
od 12. stoletja dalje.
Nastanek trgov pa je proces, ki ga moremo in moramo opazovati v po-
vezavi z nastankom dežel in izoblikovanjem ministerialnega plemstva. Če
gledamo skupaj, kot del enega procesa, se nam kažejo vsi trije elementi tista
ključna prelomna točka, ki omogoča in povzroči ločitev na visoki in pozni
srednji vek oz. na dve različni obdobji v sicer (generalno gledano) gospo-
darsko in socialno enotnem času. Na obravnavanem področju nam pade
v oči nenavadno dejstvo, da je na tem, po površini sploh ne tako majhnem
prostoru in predvsem po svojem pomenu nikakor ne obrobnem ozemlju,
kar bo študija nedvomno potrdila, v času srednjega veka nastala le ena me-
stna naselbina – Celje, in še ta je formalno dobil mestne pravice v relativ-
no poznem času, v prvi polovici 15. stoletja, se pravi že v času, ki ga naša
študija ne zajema več.18 V neposredni bližini obravnavanega področja po-
Za prve omembe: Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega
dela Koroške I (A–M) in II (N–Ž), Maribor 1986 in 1988 (dalje kot: P. Blaznik, Topografija);
odgovarjajoča gesla.
Celje je postalo mesto formalno 11. aprila 1451 z odlokom celjskega kneza Friderika II. Ven-
dar je ravno na primeru razvoja Celja v mesto potrebno ugotoviti, da je nujno potrebno gleda-
ti na ta dogodek »samo« kot na slovesni konec nekega procesa, ki je trajal dolgo časa. Celje je
de facto uveljavljalo pravice mestne naselbine že pred tem dogodkom in tudi mestno obzid-
je se je začelo graditi že v prvi polovici 15. stoletja, »meščani« Celja pa se kot »Burger« ipd.
pojavljajo v virih že vsaj od leta 1438 dalje, se pravi še času, ko so sami grofje svoje naselje ime-
novali še kot trg (v Celjski fevdni knjigi iz leta 1436 se na primer omenja »ain haws in vnsers
markt Cili«: Cfk v ARS, f. 87).
nami, konfliktu, v katerem je pomembno vlogo odigrala družina Ptujskih
oz. njihove enklave, katerih večji del je ležal ravno na zahodnem delu Sa-
vinjske doline. Zaradi tega bomo posebej pri obravnavanju dogodkov v 13.
stoletju, ko se ustvari posestna osnova za nakazane napetosti, temu zaho-
dnemu delu posvetili še posebno pozornost.
Savinjsko ravan loči od Šaleške doline le nizko in lahko prehodno ter za
naselitev zelo primerno področje Ložniškega gričevja. Prek njega so bile že
v antičnem času speljane pomembne prometnice, ki so povezovale Celjsko
kotlino s Koroško, o veliki strateški pomembnosti tega predela pa še danes
pričajo številne ruševine gradov, ki so nastali ob teh poteh, in trška nase-
lja, ki so se tu razvila: npr. Braslovče (trg vsaj od leta 1379), Rečica ob Sa-
vinji (kot trg se prvič omenja leta 1350), Gornji Grad (kot trg z imenom
Rore vsaj od leta 1349), Šoštanj (trg vsaj od leta 1335), Velenje (kot »ci-
ves« omenjeno leta 1264, kot »markcht« pa prvič v nedatirani listini iz
20-tih let 14. stoletja), Lemberg (trg vsaj od leta 1396), Žalec (trg morda že
od leta 1256, gotovo pa od 1265–1267).17 Zaradi vsega povedanega nas se-
veda preseneti, da lahko z gotovostjo spremljamo preteklost teh krajev šele
od 12. stoletja dalje.
Nastanek trgov pa je proces, ki ga moremo in moramo opazovati v po-
vezavi z nastankom dežel in izoblikovanjem ministerialnega plemstva. Če
gledamo skupaj, kot del enega procesa, se nam kažejo vsi trije elementi tista
ključna prelomna točka, ki omogoča in povzroči ločitev na visoki in pozni
srednji vek oz. na dve različni obdobji v sicer (generalno gledano) gospo-
darsko in socialno enotnem času. Na obravnavanem področju nam pade
v oči nenavadno dejstvo, da je na tem, po površini sploh ne tako majhnem
prostoru in predvsem po svojem pomenu nikakor ne obrobnem ozemlju,
kar bo študija nedvomno potrdila, v času srednjega veka nastala le ena me-
stna naselbina – Celje, in še ta je formalno dobil mestne pravice v relativ-
no poznem času, v prvi polovici 15. stoletja, se pravi že v času, ki ga naša
študija ne zajema več.18 V neposredni bližini obravnavanega področja po-
Za prve omembe: Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega
dela Koroške I (A–M) in II (N–Ž), Maribor 1986 in 1988 (dalje kot: P. Blaznik, Topografija);
odgovarjajoča gesla.
Celje je postalo mesto formalno 11. aprila 1451 z odlokom celjskega kneza Friderika II. Ven-
dar je ravno na primeru razvoja Celja v mesto potrebno ugotoviti, da je nujno potrebno gleda-
ti na ta dogodek »samo« kot na slovesni konec nekega procesa, ki je trajal dolgo časa. Celje je
de facto uveljavljalo pravice mestne naselbine že pred tem dogodkom in tudi mestno obzid-
je se je začelo graditi že v prvi polovici 15. stoletja, »meščani« Celja pa se kot »Burger« ipd.
pojavljajo v virih že vsaj od leta 1438 dalje, se pravi še času, ko so sami grofje svoje naselje ime-
novali še kot trg (v Celjski fevdni knjigi iz leta 1436 se na primer omenja »ain haws in vnsers
markt Cili«: Cfk v ARS, f. 87).
