Page 22 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 22
V primežu medplemiških prerivanj
predstavljajo skoraj tujek v sicer izrazito kmečki okolici, to za trge ne velja.
Ugotovimo lahko, da je eden glavnih vplivov, ki so jih imeli trgi na svojo
okolico, ravno vpliv na bližnjo trgovino. Še bolj pa je veljalo obratno. Trgi
niso imeli takšne sposobnosti preživljanja svojih prebivalcev, kot je bilo to
značilno za večja mesta. Zato je moral imeti tržan, da je preživel, skoraj
brez izjeme poleg svoje dejavnosti (obrti, trgovine) v zakupu v okolici še
manjšo posest, ki jo je obdeloval ter si s to »dopolnilno« dejavnostjo šele
preskrbel dovolj ekonomskih pogojev za preživetje. Pri tem so seveda naj-
bolj značilni in pogosti zakupi po gorskem pravu,27 ki pa nikakor niso edi-
ni. V srednjeveških virih za Savinjsko in Šaleško dolino imamo dovolj do-
kazov, ki govorijo o tem, da so tržani imeli v zakupu posamezne opustele
kmetije oz. še pogosteje domce – hofstate.
Z obravnavanim področjem in njegovo srednjeveško preteklostjo so se
ukvarjali že mnogi avtorji. Med njimi je potrebno na prvem mestu izpo-
staviti Ignaza Orožna, ki je v svojem drugem28 (1. Benediktiner-Stift Ober-
burg; 2. Das Dekanat Oberburg), tretjem29 (1. Das Archidiakonat Sauni-
en; 2. Das Dekanat Cilli), četrtem30 (Das Dekanat Frasslau), petem31 (Das
Dekanat Schallthal) in delno osmem delu32 (Das Dekanat Neukirchen)
študije Das Bisthum und die Diözese Lavant postavil temelje, na katerih
še danes gradijo vsi proučevalci srednjeveške in tudi novoveške preteklosti
obravnavanega področja. Posebno vrednost ima dejstvo, da je I. Orožen pri
svojem preučevanju zbral izjemno količino arhivskega gradiva, ki ga je ve-
čino v navedenih zvezkih tudi objavil, bodisi v obliki krajših oz. daljših iz-
vlečkov ali kot natančne prepise. Marsikateri od dokumentov, ki jih je Ig-
naz Orožen še lahko uporabil, je izgubljen in lahko danes uporabljamo le
njegove izvlečke oz./ali prepise. Nadalje je potrebno omeniti mariborskega
zgodovinarja Frana Kovačiča, ki je v zgodovini lavantinske škofije, objavlje-
ni ob 700-letnici nastanka, na novo definiral cerkveno zgodovino.33 Njego-
ve ugotovitve o razvoju cerkvene mreže veljajo v glavnem še danes. Nepo-
Prim. Sergij Vilfan, Od vinskega hrama do bajte (Prispevek k zgodovini bajtarstva in gosta-
štva v dolenjskih vinogradih), Slovenski etnograf 1952, 107–141.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant I: 1: Das Benediktiner Stift Oberburg, 2: Das
Dekanat Oberburg, Marburg 1876.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant III: 1: Das Archidiakonat Saunien, 2: Das
Dekanat Cilli, Cilli 1880.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant IV: 1: Das Dekanat Fraßlau, Cilli 1880, 2:
Das Dekanat Tüffer, Cilli 1881.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant V: Das Dekanat Schallthal, 1884.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant VIII: Das Dekanat Neukirchen, 1893.
Franc Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928), Maribor 1928.
predstavljajo skoraj tujek v sicer izrazito kmečki okolici, to za trge ne velja.
Ugotovimo lahko, da je eden glavnih vplivov, ki so jih imeli trgi na svojo
okolico, ravno vpliv na bližnjo trgovino. Še bolj pa je veljalo obratno. Trgi
niso imeli takšne sposobnosti preživljanja svojih prebivalcev, kot je bilo to
značilno za večja mesta. Zato je moral imeti tržan, da je preživel, skoraj
brez izjeme poleg svoje dejavnosti (obrti, trgovine) v zakupu v okolici še
manjšo posest, ki jo je obdeloval ter si s to »dopolnilno« dejavnostjo šele
preskrbel dovolj ekonomskih pogojev za preživetje. Pri tem so seveda naj-
bolj značilni in pogosti zakupi po gorskem pravu,27 ki pa nikakor niso edi-
ni. V srednjeveških virih za Savinjsko in Šaleško dolino imamo dovolj do-
kazov, ki govorijo o tem, da so tržani imeli v zakupu posamezne opustele
kmetije oz. še pogosteje domce – hofstate.
Z obravnavanim področjem in njegovo srednjeveško preteklostjo so se
ukvarjali že mnogi avtorji. Med njimi je potrebno na prvem mestu izpo-
staviti Ignaza Orožna, ki je v svojem drugem28 (1. Benediktiner-Stift Ober-
burg; 2. Das Dekanat Oberburg), tretjem29 (1. Das Archidiakonat Sauni-
en; 2. Das Dekanat Cilli), četrtem30 (Das Dekanat Frasslau), petem31 (Das
Dekanat Schallthal) in delno osmem delu32 (Das Dekanat Neukirchen)
študije Das Bisthum und die Diözese Lavant postavil temelje, na katerih
še danes gradijo vsi proučevalci srednjeveške in tudi novoveške preteklosti
obravnavanega področja. Posebno vrednost ima dejstvo, da je I. Orožen pri
svojem preučevanju zbral izjemno količino arhivskega gradiva, ki ga je ve-
čino v navedenih zvezkih tudi objavil, bodisi v obliki krajših oz. daljših iz-
vlečkov ali kot natančne prepise. Marsikateri od dokumentov, ki jih je Ig-
naz Orožen še lahko uporabil, je izgubljen in lahko danes uporabljamo le
njegove izvlečke oz./ali prepise. Nadalje je potrebno omeniti mariborskega
zgodovinarja Frana Kovačiča, ki je v zgodovini lavantinske škofije, objavlje-
ni ob 700-letnici nastanka, na novo definiral cerkveno zgodovino.33 Njego-
ve ugotovitve o razvoju cerkvene mreže veljajo v glavnem še danes. Nepo-
Prim. Sergij Vilfan, Od vinskega hrama do bajte (Prispevek k zgodovini bajtarstva in gosta-
štva v dolenjskih vinogradih), Slovenski etnograf 1952, 107–141.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant I: 1: Das Benediktiner Stift Oberburg, 2: Das
Dekanat Oberburg, Marburg 1876.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant III: 1: Das Archidiakonat Saunien, 2: Das
Dekanat Cilli, Cilli 1880.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant IV: 1: Das Dekanat Fraßlau, Cilli 1880, 2:
Das Dekanat Tüffer, Cilli 1881.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant V: Das Dekanat Schallthal, 1884.
I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant VIII: Das Dekanat Neukirchen, 1893.
Franc Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928), Maribor 1928.
