Page 23 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 23
Časovna in geografska določitev snovi
grešljiv prispevek pri obravnavanju cerkvene zgodovine Štajerske in s tem
tudi obravnavanega območja je tudi delo Hansa Pircheggerja »Die Pfar-
ren als Grundlage der Politisch-Militärischen einteilung der Steiermark«,
v katerem je utemeljil metodo za določanje meja starih predjožefinskih far-
nih okolišev.34 V navedenem delu je dokazal, da je bila razdelitev Štajerske v
času terezijanskih reform na naborne okoliše izvedena na osnovi starih far-
nih meja. Tako se ti naborni okoliši kažejo kot idealno orodje za določanje
števila in meja starih farnih okolišev. Pomemben avtor, ki se je tudi veliko
ukvarjal z Zgornjo Savinjsko dolino, je Avguštin Stegenšek, ki je kot ume-
tnostni zgodovinar oral ledino ne samo v raziskovanju umetnostnozgodo-
vinske pričevalnosti spomenikov, temveč je zbral tudi veliko virov, ki so po-
magali razreševati posamezna vprašanja, vezana na provinience in datacije
avtorjev oz. nastankov posameznih spomenikov.35
V Gradivu za zgodovino Slovencev, ki ga je začel izdajati Fran Kos leta
1902 in ga je s petim zvezkom zaključil njegov sin Milko Kos leta 1928, je
zbrano vso do takrat znano gradivo do leta 1246 – izumrtja avstrijske in
štajerske vojvodske rodbine Babenberžanov. Upoštevati je seveda potrebno
tudi avstrijske zbirke listinskega gradiva, ki so izhajale posebej za posame-
zne avstrijske pokrajine. Med njimi velja poleg koroške36 in štajerske37 zbir-
ke listin posebej omeniti še salzburško zbirko listin,38 ki je pomembna zla-
sti pri nekaterih vprašanjih, povezanih z zgodovino 12. stoletja. Med neko-
liko sodobnejšimi avtorji, ki so se ukvarjali z določenimi vprašanji, vezani-
mi tudi na srednjeveško zgodovino Savinjske in Šaleške doline, je potreb-
no še enkrat izpostaviti že zgoraj omenjenega Hansa Pircheggerja, ki je pri-
speval več izredno pomembnih razprav o zgodovini Slovenske Štajerske.39
Naslednji avstrijski zgodovinar, ki ga je potrebno omeniti, je Heinz Dop-
sch, ki se je dvakrat lotil problematike grofov Celjskih ter je posebej obrav-
Hans Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage der Politisch-Militärischen Einteilung der Ste-
iermark, Archiv für österreichische Geschichte 102, Dunaj 1912.
Avguštin Stegenšek, Cerkveni spomeniki lavantinske škofije I, Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905.
Monumenta historica ducatus Carinthiae I–IV plus Ergänzungsheft 1896–1915, izdal Au-
gust Jaksch; V–XII, 1956–1972, izdal Herman Wiessner (dalje kot MDC).
Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I–III (1875–1903), izdal Joseph Zahn; IV
1960–1975, izdala Hans Appelt in Gerchard Pferschy (dalje kot StUB).
Salzburger Urkundenbuch I–IV, 1926–1934, izdala Franz Martin in Willibald Hauthaler
(dalje kot SUB).
Nekaj najpomembnejših: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gül-
ten, Städte und Märkte, München 1962; Die Herrschaften des Bistums Gurk in der ehema-
ligen Südsteiermark, Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie 49, Klagenfurt
1956; Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters, Forschungen zur Verfas-
sungs und Verwaltungsgeschichte der Steiermark 1, Graz 1951, in 3, Graz 1958.
grešljiv prispevek pri obravnavanju cerkvene zgodovine Štajerske in s tem
tudi obravnavanega območja je tudi delo Hansa Pircheggerja »Die Pfar-
ren als Grundlage der Politisch-Militärischen einteilung der Steiermark«,
v katerem je utemeljil metodo za določanje meja starih predjožefinskih far-
nih okolišev.34 V navedenem delu je dokazal, da je bila razdelitev Štajerske v
času terezijanskih reform na naborne okoliše izvedena na osnovi starih far-
nih meja. Tako se ti naborni okoliši kažejo kot idealno orodje za določanje
števila in meja starih farnih okolišev. Pomemben avtor, ki se je tudi veliko
ukvarjal z Zgornjo Savinjsko dolino, je Avguštin Stegenšek, ki je kot ume-
tnostni zgodovinar oral ledino ne samo v raziskovanju umetnostnozgodo-
vinske pričevalnosti spomenikov, temveč je zbral tudi veliko virov, ki so po-
magali razreševati posamezna vprašanja, vezana na provinience in datacije
avtorjev oz. nastankov posameznih spomenikov.35
V Gradivu za zgodovino Slovencev, ki ga je začel izdajati Fran Kos leta
1902 in ga je s petim zvezkom zaključil njegov sin Milko Kos leta 1928, je
zbrano vso do takrat znano gradivo do leta 1246 – izumrtja avstrijske in
štajerske vojvodske rodbine Babenberžanov. Upoštevati je seveda potrebno
tudi avstrijske zbirke listinskega gradiva, ki so izhajale posebej za posame-
zne avstrijske pokrajine. Med njimi velja poleg koroške36 in štajerske37 zbir-
ke listin posebej omeniti še salzburško zbirko listin,38 ki je pomembna zla-
sti pri nekaterih vprašanjih, povezanih z zgodovino 12. stoletja. Med neko-
liko sodobnejšimi avtorji, ki so se ukvarjali z določenimi vprašanji, vezani-
mi tudi na srednjeveško zgodovino Savinjske in Šaleške doline, je potreb-
no še enkrat izpostaviti že zgoraj omenjenega Hansa Pircheggerja, ki je pri-
speval več izredno pomembnih razprav o zgodovini Slovenske Štajerske.39
Naslednji avstrijski zgodovinar, ki ga je potrebno omeniti, je Heinz Dop-
sch, ki se je dvakrat lotil problematike grofov Celjskih ter je posebej obrav-
Hans Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage der Politisch-Militärischen Einteilung der Ste-
iermark, Archiv für österreichische Geschichte 102, Dunaj 1912.
Avguštin Stegenšek, Cerkveni spomeniki lavantinske škofije I, Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905.
Monumenta historica ducatus Carinthiae I–IV plus Ergänzungsheft 1896–1915, izdal Au-
gust Jaksch; V–XII, 1956–1972, izdal Herman Wiessner (dalje kot MDC).
Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I–III (1875–1903), izdal Joseph Zahn; IV
1960–1975, izdala Hans Appelt in Gerchard Pferschy (dalje kot StUB).
Salzburger Urkundenbuch I–IV, 1926–1934, izdala Franz Martin in Willibald Hauthaler
(dalje kot SUB).
Nekaj najpomembnejših: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gül-
ten, Städte und Märkte, München 1962; Die Herrschaften des Bistums Gurk in der ehema-
ligen Südsteiermark, Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie 49, Klagenfurt
1956; Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters, Forschungen zur Verfas-
sungs und Verwaltungsgeschichte der Steiermark 1, Graz 1951, in 3, Graz 1958.
