Page 10 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 10
V primežu medplemiških prerivanj
iz »cerkvene« zgodovine v poglavju, ki je po svojem naslovu sicer posveče-
no posvetni zgodovini, in obratno. Takšen način obravnavanja snovi edi-
ni vsaj za silo daje kolikor toliko popolno sliko obravnavanega področja v
določenem času. Pomanjkanje takšnega pristopa v mnogih študijah, ki so
bile do sedaj sicer že opravljene, pa je tista glavna pomanjkljivost, ki jim jo
lahko očitamo.
Pri preučevanju in analiziranju zastavljenega časovnega obdobja se po-
kaže več pomembnih prelomnic oz. pomembnih momentov, ki bodo pred-
stavljali tudi ključne »prelomnice«, po katerih se bo gibala pričujoča štu-
dija. Prva takšna »stopnica« oz. prelomnica je čas 11. stoletja, ko se po iz-
umrtju t. i. Heminega rodu in po koncu boja za investituro na novo preme-
šajo karte ter pridejo na obravnavano področje nove plemiške družine, ki
so bile v tem sporu na »pravi« (tj. papeški) strani ter so se s tem tudi pri-
merno okoristile. Med njimi je na prvem mestu potrebno omeniti družino
koroških vojvod Spanheimov, pa tudi družino plemičev, ki so prišli v naše
kraje iz Zgornje Avstrije, gospodov iz Orta. Nekje v tem času lahko mor-
da domnevamo, da se je v naših krajih usidrala tudi družina Cham-Voh-
burških, ki je posedovala strnjeno alodialno posest v Zgornji Savinjski do-
lini in katere zadnji »savinjski« predstavnik Dipold Kager je na temelju
svoje posesti leta 1140 ustanovil benediktinski samostan v Gornjem Gra-
du ter istočasno bogato obdaroval s posestmi na tem področju tudi oglej-
skega patriarha.
Čas 11. stoletja je torej obdobje, ko je po smrti mejnega grofa Viljema
II. Breže/Selškega ogromna posest, ki jo je pridobil v osebno last z darov-
nicami in s poroko s Hemo (s čimer so se združile posesti dveh tako po-
membnih rodbin, kot so bili t. i. Wilhelminci, bavarski grofje v Traunga-
vu in ob Donavi, katerim je pripadal Viljem, in bavarska vojvodska rodbi-
na Liutpoldingov, katerim je pripadala Hema),1 najprej prešla v roke njego-
ve vdove in po njeni smrti v roke (od nje ustanovljenega) samostana v Krki2
(salzburški nadškof Gebhard (1060–1088) je to posest nato uporabil pri
ustanovitvi škofije v Krki)3 in leta 1074 na njeni posesti ustanovljenega be-
nediktinskega samostana v Admontu4 ter predstavnikov t. i. rodu Askvi-
Primerjaj npr. Heinz Dopsch, Hemma von Gurk – Eine Stifterin zwischen Legende und
Wirklichkeit, v: Hemma von Gurk, Ausstellungskatalog, Klagenfurt 1988, 11–24.
1043, januar 6, Krka; objavljeno v: Monumenta historica ducatus Carinthiae, ur. August von
Jaksch, Klagenfurt 1896–1915 (dalje kot MDC) I, št. 16, 54–57, in (1043), avgust 15; objavl-
jeno v: MDC I, št. 17, 57–60.
1072, marec 6, Krka; objavljeno v: MDC I, št. 31, 76–78.
1074–1087;objavljenov:JosefvonZahn,UrkundenbuchdesHerzogtumsSteiermark,Graz1875–1903(dal-
je kot: StUB) I, št. 77, 85–94. Prim. Jakob Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes Admont I, 33–38.
iz »cerkvene« zgodovine v poglavju, ki je po svojem naslovu sicer posveče-
no posvetni zgodovini, in obratno. Takšen način obravnavanja snovi edi-
ni vsaj za silo daje kolikor toliko popolno sliko obravnavanega področja v
določenem času. Pomanjkanje takšnega pristopa v mnogih študijah, ki so
bile do sedaj sicer že opravljene, pa je tista glavna pomanjkljivost, ki jim jo
lahko očitamo.
Pri preučevanju in analiziranju zastavljenega časovnega obdobja se po-
kaže več pomembnih prelomnic oz. pomembnih momentov, ki bodo pred-
stavljali tudi ključne »prelomnice«, po katerih se bo gibala pričujoča štu-
dija. Prva takšna »stopnica« oz. prelomnica je čas 11. stoletja, ko se po iz-
umrtju t. i. Heminega rodu in po koncu boja za investituro na novo preme-
šajo karte ter pridejo na obravnavano področje nove plemiške družine, ki
so bile v tem sporu na »pravi« (tj. papeški) strani ter so se s tem tudi pri-
merno okoristile. Med njimi je na prvem mestu potrebno omeniti družino
koroških vojvod Spanheimov, pa tudi družino plemičev, ki so prišli v naše
kraje iz Zgornje Avstrije, gospodov iz Orta. Nekje v tem času lahko mor-
da domnevamo, da se je v naših krajih usidrala tudi družina Cham-Voh-
burških, ki je posedovala strnjeno alodialno posest v Zgornji Savinjski do-
lini in katere zadnji »savinjski« predstavnik Dipold Kager je na temelju
svoje posesti leta 1140 ustanovil benediktinski samostan v Gornjem Gra-
du ter istočasno bogato obdaroval s posestmi na tem področju tudi oglej-
skega patriarha.
Čas 11. stoletja je torej obdobje, ko je po smrti mejnega grofa Viljema
II. Breže/Selškega ogromna posest, ki jo je pridobil v osebno last z darov-
nicami in s poroko s Hemo (s čimer so se združile posesti dveh tako po-
membnih rodbin, kot so bili t. i. Wilhelminci, bavarski grofje v Traunga-
vu in ob Donavi, katerim je pripadal Viljem, in bavarska vojvodska rodbi-
na Liutpoldingov, katerim je pripadala Hema),1 najprej prešla v roke njego-
ve vdove in po njeni smrti v roke (od nje ustanovljenega) samostana v Krki2
(salzburški nadškof Gebhard (1060–1088) je to posest nato uporabil pri
ustanovitvi škofije v Krki)3 in leta 1074 na njeni posesti ustanovljenega be-
nediktinskega samostana v Admontu4 ter predstavnikov t. i. rodu Askvi-
Primerjaj npr. Heinz Dopsch, Hemma von Gurk – Eine Stifterin zwischen Legende und
Wirklichkeit, v: Hemma von Gurk, Ausstellungskatalog, Klagenfurt 1988, 11–24.
1043, januar 6, Krka; objavljeno v: Monumenta historica ducatus Carinthiae, ur. August von
Jaksch, Klagenfurt 1896–1915 (dalje kot MDC) I, št. 16, 54–57, in (1043), avgust 15; objavl-
jeno v: MDC I, št. 17, 57–60.
1072, marec 6, Krka; objavljeno v: MDC I, št. 31, 76–78.
1074–1087;objavljenov:JosefvonZahn,UrkundenbuchdesHerzogtumsSteiermark,Graz1875–1903(dal-
je kot: StUB) I, št. 77, 85–94. Prim. Jakob Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes Admont I, 33–38.
