Page 9 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 9
sovna in
geografska
določitev
snovi
Vsaka zgodovinska raziskava predstavlja neke vrste sprehod skozi čas
in prostor. To seveda velja tudi za pričujočo študijo. Zato je potreb-
no najprej natančno določiti obe spremenljivki. Najprej določimo, katero
obdobje želimo s pričujočo študijo zajeti. Naloga obsega čas med 12. stolet-
jem, ko naletimo na prve pisne omembe krajev in oseb, živečih in delujočih
na obravnavanem področju, in sredo 14. stoletja, ko se z uspehom grofov
Celjskih konča dolgoleten spopad za prevlado na obravnavanem področju
med gospodi Ptujskimi in v času od druge polovice 13. stoletja do izumrtja
leta 1322 grofi Vovbrškimi ter za tem njihovimi nasledniki gospodi Žov-
neškimi, kasnejšimi grofi Celjskimi. Ravno omenjeni spopad za prevlado
med vodilnimi plemiškimi rodbinami obravnavanega območja je tisti mo-
ment, ki ga želimo predstaviti kot ključnega in odločilnega za zgodovinski
razvoj v času med 12. in 14. stoletjem. Že na začetku pa želimo poudariti
sledeče: čeprav je teza naloge, da je odločilno gibalo razvoja na obravnava-
nem področju v času med 12. in 14. stoletjem opisano in v nalogi natančno
analizirano nasprotje med posameznimi najpomembnejšimi plemiškimi
rodbinami, pa je možno razumevanje vseh nians in detajlov teh odnosov
in celokupnega dogajanja le, če istočasno pritegnemo v analizo tudi zgo-
dovino cerkvenih institucij in nastajajočega meščanstva (za naše ozemlje
je bolje uporabljati termin tržani). Po zaslugi Ignaca Orožna je cerkvena
zgodovina dokaj dobro poznana. Celotno sliko razvoja pa daje šele vzpo-
redno spremljanje in neločevanje t. i. cerkvene od t. i. posvetne zgodovi-
ne. Kljub temu da dajejo naslovi poglavij naše študije na prvi pogled dru-
gačen vtis in ločujejo ta dva vidika dogajanja, bo pozoren bralec opazil, da
se vsebina poglavij med seboj prepleta in da je mogoče najti tako dogodke
geografska
določitev
snovi
Vsaka zgodovinska raziskava predstavlja neke vrste sprehod skozi čas
in prostor. To seveda velja tudi za pričujočo študijo. Zato je potreb-
no najprej natančno določiti obe spremenljivki. Najprej določimo, katero
obdobje želimo s pričujočo študijo zajeti. Naloga obsega čas med 12. stolet-
jem, ko naletimo na prve pisne omembe krajev in oseb, živečih in delujočih
na obravnavanem področju, in sredo 14. stoletja, ko se z uspehom grofov
Celjskih konča dolgoleten spopad za prevlado na obravnavanem področju
med gospodi Ptujskimi in v času od druge polovice 13. stoletja do izumrtja
leta 1322 grofi Vovbrškimi ter za tem njihovimi nasledniki gospodi Žov-
neškimi, kasnejšimi grofi Celjskimi. Ravno omenjeni spopad za prevlado
med vodilnimi plemiškimi rodbinami obravnavanega območja je tisti mo-
ment, ki ga želimo predstaviti kot ključnega in odločilnega za zgodovinski
razvoj v času med 12. in 14. stoletjem. Že na začetku pa želimo poudariti
sledeče: čeprav je teza naloge, da je odločilno gibalo razvoja na obravnava-
nem področju v času med 12. in 14. stoletjem opisano in v nalogi natančno
analizirano nasprotje med posameznimi najpomembnejšimi plemiškimi
rodbinami, pa je možno razumevanje vseh nians in detajlov teh odnosov
in celokupnega dogajanja le, če istočasno pritegnemo v analizo tudi zgo-
dovino cerkvenih institucij in nastajajočega meščanstva (za naše ozemlje
je bolje uporabljati termin tržani). Po zaslugi Ignaca Orožna je cerkvena
zgodovina dokaj dobro poznana. Celotno sliko razvoja pa daje šele vzpo-
redno spremljanje in neločevanje t. i. cerkvene od t. i. posvetne zgodovi-
ne. Kljub temu da dajejo naslovi poglavij naše študije na prvi pogled dru-
gačen vtis in ločujejo ta dva vidika dogajanja, bo pozoren bralec opazil, da
se vsebina poglavij med seboj prepleta in da je mogoče najti tako dogodke
