Page 134 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 134
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
strukcij nasilja in (porno)spolnosti v medijih in IKT v šolskem kurikulu-
mu in neformalnih programih (v okviru t. i. spolne vzgoje ter vzgoje za me-
dije in IKT), in v znanstveno-strokovni platformi za konfrontacijo s pro-
liferacijo konstrukcij nasilja in spolnosti v okviru koregulativnega sistema
(v pravnem okviru zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodlji-
vimi vsebinami). Ob tem reflektirava tudi spornost/uporabnost obstoječe
prevlade kvantitativnih metod.
Podrobneje se osredotočava na polje vzgoje in izobraževanja ter preko
temu polju lastnih konceptov (kurikulum, prikriti kurikulum, uradna ve-
dnost) poskušava identificirati problematiko, skupaj z dobrimi/slabimi
praksami doma in v tujini. Ugotavljava, da je sfera šolskega informiranja in
vzgoje mladih na področju seksualnosti in spolnega zdravja zelo nerazde-
lana oziroma pomanjkljivo obravnavana.
Ravno to – (ne)kompetence otrok in mladih glede spolnosti in odnosov
– pa je tudi točka, na kateri povezujeva obe področji, ki normirata odrašča-
nje in na katerih se dogaja in obnavlja spolno diskriminatorno ospoljenje.
Kot je razvidno, gre za področji šolanja in (novih) medijev, ki na diferen-
cirane načine vključujeta pojavnosti spolno zaznamovanega nasilja in por-
nografizirane seksualnosti. Konvergenco med (novo)medijskimi normami,
ki otrokom in mladim predpisujejo, kako odraščati v »ženskost« in »mo-
škost« in kako se »vpisati« v spol skozi seksualnost – in zapovedmi pri-
kritega kurikuluma in vrstniške šolske kulture refleksivno uokvirjava na
različne načine, najprej skozi predstavitev določenih konceptov (spol, sek-
sualnost, nasilje), nato metodološko (denimo s pomočjo feministične an-
tropologije izobraževanja) in končno skozi niz primerov iz šolskega okolja.
V monografijo, ki vsebuje tako izhodiščne, epistemske obrazložitve kot
tudi povsem konkretne problematike, nanašajoče se na mladostniške izku-
stvene prakse in na regulacijske ter izobraževalne politike (zlasti t. i. spol-
ne vzgoje), pa sva vključili še vrsto tem in hipotez, ki čakajo na nadaljnjo
obravnavo. Navsezadnje je delo osmišljeno predvsem kot temelj nadaljnjih
elaboracij na ravni znanstvenega raziskovanja in hkrati tudi že prevajanja
v regulacijske in izobraževalne strategije in nato tudi njihovega sprotnega
preverjanja.
strukcij nasilja in (porno)spolnosti v medijih in IKT v šolskem kurikulu-
mu in neformalnih programih (v okviru t. i. spolne vzgoje ter vzgoje za me-
dije in IKT), in v znanstveno-strokovni platformi za konfrontacijo s pro-
liferacijo konstrukcij nasilja in spolnosti v okviru koregulativnega sistema
(v pravnem okviru zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodlji-
vimi vsebinami). Ob tem reflektirava tudi spornost/uporabnost obstoječe
prevlade kvantitativnih metod.
Podrobneje se osredotočava na polje vzgoje in izobraževanja ter preko
temu polju lastnih konceptov (kurikulum, prikriti kurikulum, uradna ve-
dnost) poskušava identificirati problematiko, skupaj z dobrimi/slabimi
praksami doma in v tujini. Ugotavljava, da je sfera šolskega informiranja in
vzgoje mladih na področju seksualnosti in spolnega zdravja zelo nerazde-
lana oziroma pomanjkljivo obravnavana.
Ravno to – (ne)kompetence otrok in mladih glede spolnosti in odnosov
– pa je tudi točka, na kateri povezujeva obe področji, ki normirata odrašča-
nje in na katerih se dogaja in obnavlja spolno diskriminatorno ospoljenje.
Kot je razvidno, gre za področji šolanja in (novih) medijev, ki na diferen-
cirane načine vključujeta pojavnosti spolno zaznamovanega nasilja in por-
nografizirane seksualnosti. Konvergenco med (novo)medijskimi normami,
ki otrokom in mladim predpisujejo, kako odraščati v »ženskost« in »mo-
škost« in kako se »vpisati« v spol skozi seksualnost – in zapovedmi pri-
kritega kurikuluma in vrstniške šolske kulture refleksivno uokvirjava na
različne načine, najprej skozi predstavitev določenih konceptov (spol, sek-
sualnost, nasilje), nato metodološko (denimo s pomočjo feministične an-
tropologije izobraževanja) in končno skozi niz primerov iz šolskega okolja.
V monografijo, ki vsebuje tako izhodiščne, epistemske obrazložitve kot
tudi povsem konkretne problematike, nanašajoče se na mladostniške izku-
stvene prakse in na regulacijske ter izobraževalne politike (zlasti t. i. spol-
ne vzgoje), pa sva vključili še vrsto tem in hipotez, ki čakajo na nadaljnjo
obravnavo. Navsezadnje je delo osmišljeno predvsem kot temelj nadaljnjih
elaboracij na ravni znanstvenega raziskovanja in hkrati tudi že prevajanja
v regulacijske in izobraževalne strategije in nato tudi njihovega sprotnega
preverjanja.
