Page 127 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 127
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
in dekleta. A prav tako je pri formiranju kompetenc otrok in mladostnic
ter mladostnikov na področju spolnega izobraževanja v povezavi z (novi-
mi) mediji poleg starostne, spolne, razredne in geografske strukturirano-
sti segmenta pomembno upoštevati strukturiranost iz perspektive pogosto
spregledanih drugih obrobnih skupin (telesne kompetence, etnična pripa-
dnost, državljanski status). Podatki za devetnajst držav EU,2 ki so bili zbra-
ni v času slovenskega predsedovanja Uniji, kažejo, da samo Italija in Belgija
pri načrtovanju seksualnega izobraževanja v šolah vključujeta kompleksno
manjšinsko perspektivo, natančneje hendikepirane, otroke migrantov in
migrantk, pripadnice in pripadnike etničnih manjšin, revne in begunske
otroke (Šribar in Ule, 2008: 59). Glede na to, da imajo pripadnice in pri-
padniki močno ali tudi intersekcijsko prikrajšanih slojev manj družbenih
in kulturnih možnosti nasploh, je nevarnost za neposredno dojemanje in
učinkovanje spolno nasilnih konstrukcij na življenjsko empirijo tu najve-
čja. V okviru tretjega tematskega dopolnila (spolnost in družbene skupine)
k parametrom t. i. spolne vzgoje zato predlagava naslednje teme:
– kulturne razlike v pojmovanju spolnosti (in telesa)
– vloga spolnosti v reproduciranju različnih družbenih prikrajšano-
sti (zlasti revščine)
– problematika načela tolerance do drugačnih kulturnih navad v
spolnosti z vidika poseganja v integriteto druge/-ga.
Preden končava sklop o pogojih prenove »spolne vzgoje«, tako da bo
ta lahko prispevala k kompetencam otrok na področju spolnosti, nasilja in
novih medijev, predstavljava še nekaj primerov dobrih praks z vidika pripo-
ročenih tematik. Povzeti so iz raziskave Nacionalne fundacije za raziskave
na področju izobraževanja Anglije in Walesa (Sex and Relationship Edu-
cation in Other Countries), ob tem pa so naju zanimali predvsem parametri
tistih držav, ki teme razvrščajo glede na primernost za določene starostne
skupine. Pri navajanju sva iz praktičnih razlogov selektivni in osredotočeni
na omejeno starost otrok oziroma učenk in učencev.
Primer Avstralije (država Victoria) pokaže, da izobraževanje na podro-
čju spolnosti (to poteka v okviru predmeta zdravje in izobraževanje o fi-
zičnem telesu) v starostni skupini med 12 in 14 let poleg informacij o spre-
membah v adolescenci, preverjanja vpliva družine na identiteto in vre-
dnote; oblikovanje predstav o zdravi spolnosti in zdravem življenju vklju-
čuje tudi tematizacijo družbeno posredovanih vrednot in njihovih zani-
2 Gre za Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko,
Italijo, Latvijo, Litvo, Malto, Nizozemsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo in Veliko Britanijo.
in dekleta. A prav tako je pri formiranju kompetenc otrok in mladostnic
ter mladostnikov na področju spolnega izobraževanja v povezavi z (novi-
mi) mediji poleg starostne, spolne, razredne in geografske strukturirano-
sti segmenta pomembno upoštevati strukturiranost iz perspektive pogosto
spregledanih drugih obrobnih skupin (telesne kompetence, etnična pripa-
dnost, državljanski status). Podatki za devetnajst držav EU,2 ki so bili zbra-
ni v času slovenskega predsedovanja Uniji, kažejo, da samo Italija in Belgija
pri načrtovanju seksualnega izobraževanja v šolah vključujeta kompleksno
manjšinsko perspektivo, natančneje hendikepirane, otroke migrantov in
migrantk, pripadnice in pripadnike etničnih manjšin, revne in begunske
otroke (Šribar in Ule, 2008: 59). Glede na to, da imajo pripadnice in pri-
padniki močno ali tudi intersekcijsko prikrajšanih slojev manj družbenih
in kulturnih možnosti nasploh, je nevarnost za neposredno dojemanje in
učinkovanje spolno nasilnih konstrukcij na življenjsko empirijo tu najve-
čja. V okviru tretjega tematskega dopolnila (spolnost in družbene skupine)
k parametrom t. i. spolne vzgoje zato predlagava naslednje teme:
– kulturne razlike v pojmovanju spolnosti (in telesa)
– vloga spolnosti v reproduciranju različnih družbenih prikrajšano-
sti (zlasti revščine)
– problematika načela tolerance do drugačnih kulturnih navad v
spolnosti z vidika poseganja v integriteto druge/-ga.
Preden končava sklop o pogojih prenove »spolne vzgoje«, tako da bo
ta lahko prispevala k kompetencam otrok na področju spolnosti, nasilja in
novih medijev, predstavljava še nekaj primerov dobrih praks z vidika pripo-
ročenih tematik. Povzeti so iz raziskave Nacionalne fundacije za raziskave
na področju izobraževanja Anglije in Walesa (Sex and Relationship Edu-
cation in Other Countries), ob tem pa so naju zanimali predvsem parametri
tistih držav, ki teme razvrščajo glede na primernost za določene starostne
skupine. Pri navajanju sva iz praktičnih razlogov selektivni in osredotočeni
na omejeno starost otrok oziroma učenk in učencev.
Primer Avstralije (država Victoria) pokaže, da izobraževanje na podro-
čju spolnosti (to poteka v okviru predmeta zdravje in izobraževanje o fi-
zičnem telesu) v starostni skupini med 12 in 14 let poleg informacij o spre-
membah v adolescenci, preverjanja vpliva družine na identiteto in vre-
dnote; oblikovanje predstav o zdravi spolnosti in zdravem življenju vklju-
čuje tudi tematizacijo družbeno posredovanih vrednot in njihovih zani-
2 Gre za Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko,
Italijo, Latvijo, Litvo, Malto, Nizozemsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo in Veliko Britanijo.
