Page 128 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 128
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
kanj (»kaj je dobro in kaj slabo«) ter vprašanje dostopnosti do informacij
(2009: 3). Primer Kanade na področju izobraževanja o spolnosti v segmen-
tu štirinajstletnikov in štirinajstletnic med ostalim (človeška reprodukcija,
spolne razlike v adolescenci, spolne bolezni) kaže na temo dejavnikov iden-
titete, ki učinkujejo na zdravo odločanje v zvezi s spolnostjo (ibid.: 6). Tudi
dve evropski državi, Norveška in Portugalska (slednja kljub močni katoli-
ški tradiciji), vnašata v konceptualizacijo izobraževanja na področju seksu-
alnosti sodobne teme. Norveška v starostni skupini dvanajst- in trinajstle-
tnikov obravnava, denimo, spolne orientacije in različne spolne identitete
ter družinske oblike (ibid.: 29); Portugalska se v segmentu otrok v staro-
sti med enajst do trinajst let ne izogiba tematizaciji povezanosti med spol-
nimi vlogami in seksualnostjo (ibid.: 32). Med izbranimi primeri se posre-
dno na (novo) medijsko kulturo nanaša Avstralija z družbenim posredo-
vanjem vrednot in norm in vprašanjem informiranja. Dobre prakse pa, ki
jih posreduje študija IPPF, izpostavljajo tudi pomen populacijske raznoli-
kosti v okviru izobraževanja/oblikovanja kompetenc na področju spolno-
sti (Nemčija) in za manjšine senzibilen pristop k izobraževanju na podro-
čju spolnosti (Luksemburg) (IPPF, 2006: 47, 64).
Merila »spolne vzgoje«, ki veljajo v EU in ki sva jih v pričujoči študiji
že predstavili, ne vključujejo eksplicitnih evalvacij posameznih možnosti,
ki jih ponuja določeni parameter. To je zagotovo smotrno, saj gre za naddr-
žavna merila, kjer veliko možnih zastavitev ne more biti pozitivno ali ne-
gativno ovrednoteno, še posebej, če niso kontekstualizirane. Pri aplikaciji
meril v Slovenijo bo zato vsekakor treba izdelati spremno študijo s komple-
ksno analizo dejavnikov, ki opredeljujejo določeno izbiro pri posameznem
dejavniku kot konstruktivno ali družbeno regresivno. Najznačilnejši v tem
smislu so parametri:
– vpliv nacionalne ideologije/epistemološke perspektive: ne/da (ka-
tere)
– vpliv religije: ne/da (katere)
– izvajalci/-ke: učitelji/-ce, zdravniki/-ce zdravniške sestre/tehniki,
(aktivistke/-i, osebje), duhovništvo, drugo.
kanj (»kaj je dobro in kaj slabo«) ter vprašanje dostopnosti do informacij
(2009: 3). Primer Kanade na področju izobraževanja o spolnosti v segmen-
tu štirinajstletnikov in štirinajstletnic med ostalim (človeška reprodukcija,
spolne razlike v adolescenci, spolne bolezni) kaže na temo dejavnikov iden-
titete, ki učinkujejo na zdravo odločanje v zvezi s spolnostjo (ibid.: 6). Tudi
dve evropski državi, Norveška in Portugalska (slednja kljub močni katoli-
ški tradiciji), vnašata v konceptualizacijo izobraževanja na področju seksu-
alnosti sodobne teme. Norveška v starostni skupini dvanajst- in trinajstle-
tnikov obravnava, denimo, spolne orientacije in različne spolne identitete
ter družinske oblike (ibid.: 29); Portugalska se v segmentu otrok v staro-
sti med enajst do trinajst let ne izogiba tematizaciji povezanosti med spol-
nimi vlogami in seksualnostjo (ibid.: 32). Med izbranimi primeri se posre-
dno na (novo) medijsko kulturo nanaša Avstralija z družbenim posredo-
vanjem vrednot in norm in vprašanjem informiranja. Dobre prakse pa, ki
jih posreduje študija IPPF, izpostavljajo tudi pomen populacijske raznoli-
kosti v okviru izobraževanja/oblikovanja kompetenc na področju spolno-
sti (Nemčija) in za manjšine senzibilen pristop k izobraževanju na podro-
čju spolnosti (Luksemburg) (IPPF, 2006: 47, 64).
Merila »spolne vzgoje«, ki veljajo v EU in ki sva jih v pričujoči študiji
že predstavili, ne vključujejo eksplicitnih evalvacij posameznih možnosti,
ki jih ponuja določeni parameter. To je zagotovo smotrno, saj gre za naddr-
žavna merila, kjer veliko možnih zastavitev ne more biti pozitivno ali ne-
gativno ovrednoteno, še posebej, če niso kontekstualizirane. Pri aplikaciji
meril v Slovenijo bo zato vsekakor treba izdelati spremno študijo s komple-
ksno analizo dejavnikov, ki opredeljujejo določeno izbiro pri posameznem
dejavniku kot konstruktivno ali družbeno regresivno. Najznačilnejši v tem
smislu so parametri:
– vpliv nacionalne ideologije/epistemološke perspektive: ne/da (ka-
tere)
– vpliv religije: ne/da (katere)
– izvajalci/-ke: učitelji/-ce, zdravniki/-ce zdravniške sestre/tehniki,
(aktivistke/-i, osebje), duhovništvo, drugo.
