Page 113 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 113
Ne plavati s tokom: sodobne taktike odporništva
ve in da jih lahko definiramo in eliminiramo.72 Danes moč pogojuje nači-
ne subverzivne strategije. Fredric Jameson je v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja opažal, »da se je estetska produkcija integrirala v splošno produk-
cijo potrošnih dobrin: vse bolj bistveno strukturalno funkcijo in odnos do
estetske inovacije ter eksperimentiranja zdaj določa divja ekonomska nuja
proizvajanja novih valov navidez vedno novega blaga (od oblačil do letal)
ob vse hitrejšem obračanju kapitala«.73 A kot verjame CAE, gredo odlike
tistim, ki se upirajo. Obenem verjame, da subverzivno dejanje oz. proizvod
le ni tako hitro prilagojen, kot je to narekovano s strani buržoazne estetike
učinkovitosti.74 Sodobna družba je posebna zaradi svoje nomadske moči,
opažajo. Polje moči je razpršeno, nima lokacije in trdne, točne fiksacije in
se predstavlja kot spektakel. Opazimo lahko premik od arhaičnega prostora
do elektronske mreže. Čeprav tehnologija povezuje razpršeno polje moči in
mašinerijo vida, ki sta oba del globalnega imperija, je polje moči zdaj značil-
no nomadsko – v takšnem panoptičnem prostoru-zaporu (z referiranjem na
Michela Foucaulta) lokacije odporništva ni treba nujno definirati, kajti moč
nomadov je največja tedaj, ko jim ni treba zavzeti obrambnega položaja.75
Za elite je pomembno, da ostajajo nevidne, kot je že v petdesetih letih
dvajsetega stoletja opazil C. Wright Mills.76 Sodobna elita se je iz centrali-
ziranih urbanih območij prestavila v decentralizirane in deteritorializira-
ne kiberprostore. CAE se sprašuje, kako je možno kritično oceniti subjekt,
ki ga ne moremo locirati, proučiti in celo ne videti. Revolucionarni pozivi
(npr. situacionistični) so mrtva strategija, ker zahtevajo nepraktično eno-
tnost, in zgodovinski poskusi zavzetja lastnine z okupacijo so se izkazali s
slabimi izidi. V postmodernih časih nomadske moči so arhitekturni spo-
meniki moči prazna in varna mesta, ki lahko zgolj reprezentirajo sledove
moči. Možno je zasesti te prostore (bunkerje), a v najboljšem primeru bo
takšna okupacija le motnja, ki se jo da z medijsko manipulacijo vedno na-
rediti nevidno.77
Hekati
Hekerska kultura je postmoderni moment, ki definira dobo, v kate-
ri se proizvodnja spreminja iz stabilnega, materialnega, fizičnega sistema
72 N. d., 6.
73 Fredric Jameson, Postmodernizem, Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2001, 11.
74 Critical Art Ensemble, Elektronska državljanska nepokorščina, 7.
75 N. d., 10–11.
76 Charles Wright Mills, The Power of Elite, New York: Oxford University Press, 2000.
77 Critical Art Ensemble, Elektronska državljanska nepokorščina, 18.
ve in da jih lahko definiramo in eliminiramo.72 Danes moč pogojuje nači-
ne subverzivne strategije. Fredric Jameson je v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja opažal, »da se je estetska produkcija integrirala v splošno produk-
cijo potrošnih dobrin: vse bolj bistveno strukturalno funkcijo in odnos do
estetske inovacije ter eksperimentiranja zdaj določa divja ekonomska nuja
proizvajanja novih valov navidez vedno novega blaga (od oblačil do letal)
ob vse hitrejšem obračanju kapitala«.73 A kot verjame CAE, gredo odlike
tistim, ki se upirajo. Obenem verjame, da subverzivno dejanje oz. proizvod
le ni tako hitro prilagojen, kot je to narekovano s strani buržoazne estetike
učinkovitosti.74 Sodobna družba je posebna zaradi svoje nomadske moči,
opažajo. Polje moči je razpršeno, nima lokacije in trdne, točne fiksacije in
se predstavlja kot spektakel. Opazimo lahko premik od arhaičnega prostora
do elektronske mreže. Čeprav tehnologija povezuje razpršeno polje moči in
mašinerijo vida, ki sta oba del globalnega imperija, je polje moči zdaj značil-
no nomadsko – v takšnem panoptičnem prostoru-zaporu (z referiranjem na
Michela Foucaulta) lokacije odporništva ni treba nujno definirati, kajti moč
nomadov je največja tedaj, ko jim ni treba zavzeti obrambnega položaja.75
Za elite je pomembno, da ostajajo nevidne, kot je že v petdesetih letih
dvajsetega stoletja opazil C. Wright Mills.76 Sodobna elita se je iz centrali-
ziranih urbanih območij prestavila v decentralizirane in deteritorializira-
ne kiberprostore. CAE se sprašuje, kako je možno kritično oceniti subjekt,
ki ga ne moremo locirati, proučiti in celo ne videti. Revolucionarni pozivi
(npr. situacionistični) so mrtva strategija, ker zahtevajo nepraktično eno-
tnost, in zgodovinski poskusi zavzetja lastnine z okupacijo so se izkazali s
slabimi izidi. V postmodernih časih nomadske moči so arhitekturni spo-
meniki moči prazna in varna mesta, ki lahko zgolj reprezentirajo sledove
moči. Možno je zasesti te prostore (bunkerje), a v najboljšem primeru bo
takšna okupacija le motnja, ki se jo da z medijsko manipulacijo vedno na-
rediti nevidno.77
Hekati
Hekerska kultura je postmoderni moment, ki definira dobo, v kate-
ri se proizvodnja spreminja iz stabilnega, materialnega, fizičnega sistema
72 N. d., 6.
73 Fredric Jameson, Postmodernizem, Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2001, 11.
74 Critical Art Ensemble, Elektronska državljanska nepokorščina, 7.
75 N. d., 10–11.
76 Charles Wright Mills, The Power of Elite, New York: Oxford University Press, 2000.
77 Critical Art Ensemble, Elektronska državljanska nepokorščina, 18.
