Page 99 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 99
panje
fantazme
Mladina
3. III. 1991
Identiteta države je država sama, kliče že takoj na začetku elaborat, ali natančneje povze-
tek elaborata o preoblikovanju in uveljavljanju Republike Slovenije, in takoj dodaja, verje-
tno zato, da bi poplaknil okus bebavosti, ki ga je pustila prva sentenca, Identiteta države je
nekaj samosvojega.
Narodotvorna in državotvorna besedila morajo kajpada peti visoko in preprosto pe-
sem, in če je brez dvoma res, vsekakor pa nevprašljivo, da je država država sama, ali da je
država nekaj samosvojega, nam gornji sentenci ponujata še dodaten element, ki ga mora-
mo, pač zaradi nuje preprostosti in lažje umljivosti, nemudoma pobliže izprašati, namreč
identiteto.
Kajpada smo preveč neučakani; naša tekstualija nam namreč kar sama postreže z raz-
lago vsiljivega vokabla: Identiteta je, po Oxfordskem slovarju, kvaliteta ali sposobnost biti isti (the
same), je absolutna ali vsebinska enakost, istost.
Malce nas sicer zbode, da se je pisec po definicijo identitete zatekel k »Oxfordskemu
slovarju« (pri čemer pa ne navede niti, za katero izdajo gre); ker gre za besedilo, od katere-
ga naj bo odvisna usoda slovenskega naroda in slovenske države, bi človek prej pričakoval
temeljnejši filozofski premislek ali vsaj brskanje po slovenskih slovarjih. Pa je morda bolje,
da pisec tega ni bil storil; ako bi na primer pogledal v Slovar slovenskega knjižnega jezika,
bi namreč naletel na naslednjo banavzarsko opredelitev »istosti«: lastnost, značilnost istega.
Slovenci s(m)o pač narod kmetov ...
Bodi kakorkoli že, zdaj vsaj vemo, za kaj gre: identiteta države je njena kvaliteta ali spo-
sobnost biti ista, njena absolutna ali vsebinska enakost oz. istost (stvar sicer postane malce
nevšečna, če to definicijo vstavimo v izhodiščno sentenco: Kvaliteta ali sposobnost države biti
fantazme
Mladina
3. III. 1991
Identiteta države je država sama, kliče že takoj na začetku elaborat, ali natančneje povze-
tek elaborata o preoblikovanju in uveljavljanju Republike Slovenije, in takoj dodaja, verje-
tno zato, da bi poplaknil okus bebavosti, ki ga je pustila prva sentenca, Identiteta države je
nekaj samosvojega.
Narodotvorna in državotvorna besedila morajo kajpada peti visoko in preprosto pe-
sem, in če je brez dvoma res, vsekakor pa nevprašljivo, da je država država sama, ali da je
država nekaj samosvojega, nam gornji sentenci ponujata še dodaten element, ki ga mora-
mo, pač zaradi nuje preprostosti in lažje umljivosti, nemudoma pobliže izprašati, namreč
identiteto.
Kajpada smo preveč neučakani; naša tekstualija nam namreč kar sama postreže z raz-
lago vsiljivega vokabla: Identiteta je, po Oxfordskem slovarju, kvaliteta ali sposobnost biti isti (the
same), je absolutna ali vsebinska enakost, istost.
Malce nas sicer zbode, da se je pisec po definicijo identitete zatekel k »Oxfordskemu
slovarju« (pri čemer pa ne navede niti, za katero izdajo gre); ker gre za besedilo, od katere-
ga naj bo odvisna usoda slovenskega naroda in slovenske države, bi človek prej pričakoval
temeljnejši filozofski premislek ali vsaj brskanje po slovenskih slovarjih. Pa je morda bolje,
da pisec tega ni bil storil; ako bi na primer pogledal v Slovar slovenskega knjižnega jezika,
bi namreč naletel na naslednjo banavzarsko opredelitev »istosti«: lastnost, značilnost istega.
Slovenci s(m)o pač narod kmetov ...
Bodi kakorkoli že, zdaj vsaj vemo, za kaj gre: identiteta države je njena kvaliteta ali spo-
sobnost biti ista, njena absolutna ali vsebinska enakost oz. istost (stvar sicer postane malce
nevšečna, če to definicijo vstavimo v izhodiščno sentenco: Kvaliteta ali sposobnost države biti
