Page 104 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 104
Če pravimo, da je nekaj praktično, s tem ne povemo nuj-
no, da se nanaša na prakso, da je stvarno in predmetno – ka-
kor na primer praktični del pouka, za razliko od teoretične-
ga –, temveč želimo pogosto povedati prav nasprotno: če na
primer rečemo, da je Slovenija, praktično, že odcepljena, to
v danih okoliščinah lahko pomeni le, da so bile, teoretično,
obravnavane in sprejete vse procedure, ki omogočajo odce-
pitev, praktično pa jo je šele potrebno izvesti.
Nekaj podobnega velja za »formalno odcepitev«. Prav
formalno se Slovenija še ni odcepila: odcepila se je kvečje-
mu vsebinsko, na ravni predpisov in zakonov, ki jih praktici-
ra, manjka pa ji prav formalni akt odcepitve od Jugoslavije.
Slovenija torej res je »takorekoč« odcepljena od Jugosla-
vije, vendar le če besedo »takorekoč« beremo in naglašamo
kot razstavljeno na dve samostojni besedi, namreč tako re-
koč, torej tako, da to rečemo. Zaenkrat lahko namreč le re-
čemo, da je Slovenija že odcepljena, na dejstveni ravni, ki je
v tem primeru, čisto po naključju, tudi formalna raven, pa
jo to opravilo še čaka.
Na načelni ravni so stvari potemtakem jasne: Slovenija je
teoretično že odcepljena, praktično pa ji manjka le še formal-
ni akt odcepitve.
Z drugimi besedami to pomeni, da je Slovenija tako re-
koč že odcepljena, kar pa spet z drugimi besedami pomeni,
da tako lahko (le) rečemo – če seveda znamo reči.
Reči, kakor nas uči primer predsednika slovenske skup-
ščine, namreč še ne pomeni tudi povedati.
Lahko noč!
no, da se nanaša na prakso, da je stvarno in predmetno – ka-
kor na primer praktični del pouka, za razliko od teoretične-
ga –, temveč želimo pogosto povedati prav nasprotno: če na
primer rečemo, da je Slovenija, praktično, že odcepljena, to
v danih okoliščinah lahko pomeni le, da so bile, teoretično,
obravnavane in sprejete vse procedure, ki omogočajo odce-
pitev, praktično pa jo je šele potrebno izvesti.
Nekaj podobnega velja za »formalno odcepitev«. Prav
formalno se Slovenija še ni odcepila: odcepila se je kvečje-
mu vsebinsko, na ravni predpisov in zakonov, ki jih praktici-
ra, manjka pa ji prav formalni akt odcepitve od Jugoslavije.
Slovenija torej res je »takorekoč« odcepljena od Jugosla-
vije, vendar le če besedo »takorekoč« beremo in naglašamo
kot razstavljeno na dve samostojni besedi, namreč tako re-
koč, torej tako, da to rečemo. Zaenkrat lahko namreč le re-
čemo, da je Slovenija že odcepljena, na dejstveni ravni, ki je
v tem primeru, čisto po naključju, tudi formalna raven, pa
jo to opravilo še čaka.
Na načelni ravni so stvari potemtakem jasne: Slovenija je
teoretično že odcepljena, praktično pa ji manjka le še formal-
ni akt odcepitve.
Z drugimi besedami to pomeni, da je Slovenija tako re-
koč že odcepljena, kar pa spet z drugimi besedami pomeni,
da tako lahko (le) rečemo – če seveda znamo reči.
Reči, kakor nas uči primer predsednika slovenske skup-
ščine, namreč še ne pomeni tudi povedati.
Lahko noč!
