Page 96 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 96
no zmago – že ustvarila (novo) opozicijo, ki je to vlogo
nemudoma sprejela, in se v skladu z njo pričela vesti tudi v
skupščini.
Vprašanji, ki se zastavljata, sta seveda dve; prvo, ki ga
upravičeno zastavlja bralec: s čim lahko takšno sklepanje
upravičimo in utemeljimo? In drugo: če je takšno sklepanje
utemeljeno in upravičeno, ali je potemtakem res, da je na
prvih svobodnih povojnih volitvah na Slovenskem zmaga-
la opozicija dotedanjega režima? Odgovor na prvo vpraša-
nje se zdi (le) na prvi pogled preprost: bralci se bodo verje-
tno spomnili, da je dobršen del predvolilnega pleteničenja
dotedanje opozicije temeljil na obrazcu, 45 let ste delali tako
in tako, zdaj pa je prišel čas, da to spremenimo. Po objektivni
zmagi dotedanje opozicije pa je nova pozicija obrnila roka-
vico, in svoje ravnanje v parlamentu opravičevala in upravi-
čevala z obrazcem, 45 let ste delali tako in tako, zdaj pa nam
očitate, ker ravnamo na enak način. Pozorni bralec je brez
dvoma opazil, da se na tej točki stvar strukturno zaplete: če
se je sprva zdelo, da je dotedanja opozicija objektivno zma-
gala, subjektivno pa se te zmage ni zavedla, je zdaj očitno,
da je opozicija subjektivno sicer prevzela oblast, objektivno
pa ravna enako kot prejšnja oblast. Z drugimi besedami po-
vedano to pomeni, da je sprememba oblasti (lahko) nekaj
povsem subjektivnega, zadevajočega le tistega, ki je v obla-
stnih igrah udeležen, objektivno, za zunaj oblastnega opazo-
valca, pa sprememba oblasti ni (nujno) vidna, saj nova oblast
oblast (lahko) uveljavlja na enak način kot prejšnja.
Je na prvih svobodnih povojnih volitvah na Slovenskem
potemtakem res zmagala opozicija dotedanjega režima?
Vprašanje je namreč ključnega pomena tudi za osamosvo-
jitev Slovenije! Če namreč objektivno, za zunanjega opazo-
valca, v delovanju slovenske oblasti ni prišlo do sprememb,
kako naj potem mednarodna skupnost – kot zunanji opazo-
valec in objektivnost par excellence – resno gleda na sloven-
nemudoma sprejela, in se v skladu z njo pričela vesti tudi v
skupščini.
Vprašanji, ki se zastavljata, sta seveda dve; prvo, ki ga
upravičeno zastavlja bralec: s čim lahko takšno sklepanje
upravičimo in utemeljimo? In drugo: če je takšno sklepanje
utemeljeno in upravičeno, ali je potemtakem res, da je na
prvih svobodnih povojnih volitvah na Slovenskem zmaga-
la opozicija dotedanjega režima? Odgovor na prvo vpraša-
nje se zdi (le) na prvi pogled preprost: bralci se bodo verje-
tno spomnili, da je dobršen del predvolilnega pleteničenja
dotedanje opozicije temeljil na obrazcu, 45 let ste delali tako
in tako, zdaj pa je prišel čas, da to spremenimo. Po objektivni
zmagi dotedanje opozicije pa je nova pozicija obrnila roka-
vico, in svoje ravnanje v parlamentu opravičevala in upravi-
čevala z obrazcem, 45 let ste delali tako in tako, zdaj pa nam
očitate, ker ravnamo na enak način. Pozorni bralec je brez
dvoma opazil, da se na tej točki stvar strukturno zaplete: če
se je sprva zdelo, da je dotedanja opozicija objektivno zma-
gala, subjektivno pa se te zmage ni zavedla, je zdaj očitno,
da je opozicija subjektivno sicer prevzela oblast, objektivno
pa ravna enako kot prejšnja oblast. Z drugimi besedami po-
vedano to pomeni, da je sprememba oblasti (lahko) nekaj
povsem subjektivnega, zadevajočega le tistega, ki je v obla-
stnih igrah udeležen, objektivno, za zunaj oblastnega opazo-
valca, pa sprememba oblasti ni (nujno) vidna, saj nova oblast
oblast (lahko) uveljavlja na enak način kot prejšnja.
Je na prvih svobodnih povojnih volitvah na Slovenskem
potemtakem res zmagala opozicija dotedanjega režima?
Vprašanje je namreč ključnega pomena tudi za osamosvo-
jitev Slovenije! Če namreč objektivno, za zunanjega opazo-
valca, v delovanju slovenske oblasti ni prišlo do sprememb,
kako naj potem mednarodna skupnost – kot zunanji opazo-
valec in objektivnost par excellence – resno gleda na sloven-
