Page 103 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 103
opedija
odcepitve

Studio Ljubljana
21. III. 1991

Dober večer!
Tisto, kar je novi slovenski oblasti očitno najbolj potrebno, je dober logoped, vsaj ne-
katerim njenim najbolj izpostavljenim udom. Jako nerodno je namreč, ako minister za in-
formiranje ne zna pripeljati do konca preprostega povednega stavka, pa namesto tega pred
kamerami jeclja, momlja in štorasto krili z rokami.
Še nerodneje je, ako se ob lastne besede spotika in banavzasto prekopicuje predsednik
skupščine R Slovenije; nerodneje zato, ker skupščinski službi za informiranje očita prav
nekompetentnost pri posredovanju skupščinskega besedičenja javnosti. Brez zlobe se na-
mreč lahko vprašamo, kako je nastope gospoda predsednika skupščine, ki so, vsak zase,
cvetober govorniške nekompetentnosti in komunikacijskega analfabetizma, sploh mogo-
če posredovati javnosti?!
Vzemimo za primer samo njegov nastop na zasedanju slovenske skupščine 14. marca,
ko je poslancem ZZD in ZO pojasnjeval, zakaj razprava o ravnanju Borisava Jović in JLA
ni potrebna.
Prav gotovo si lahko predstavljate, na primer, kovček, ki je velik, rdeč in za nameček še
lep, precejšnje težave pa boste imeli, če si boste hoteli predočiti odcepitev, ki je praktična,
formalna, »takorekoč«, za povrhu pa še na načelni ravni! Vse to so namreč »predikati«,
s katerimi je koncept odcepitve ofrajhal predsednik Bučar.
Ne gre le za to, da je nekaj lahko brez problemov istočasno veliko, rdeče in lepo, ne
more pa biti praktično, formalno, na načelni ravni in »takorekoč«, gre tudi za to, da je
vsaka od teh zadnjih opredelitev že sama zase, na opisni ravni, šepava ali vsaj dvoumna.


   98   99   100   101   102   103   104   105   106   107   108