Page 67 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 67
in the Gulf
– the Making

Radio Študent
25. 1. 1991

O t.i. zalivski vojni je mogoče zagovarjati vsaj dve paradoksalni in protislovni tezi:
1. Zalivska vojna je bila v polnem teku še preden se je sploh začela; in
2. Ko se je zares začela, je že ni bilo več.
Sintagma »zalivska vojna« se namreč ni razvila kot specifična oznaka nekega vojaške-
ga spopada, vojaškega spopada, ki že traja in ki ga je potrebno zaradi njegove pomembno-
sti – pomembnosti spopada, načinov ali ciljev vojskovanja – kratko in hitro razpoznavno
zaznamovati. Nasprotno, sintagma »zalivska vojna« se je razvila kot oznaka nekega še ne
eksistentnega vojaškega spopada, kot oznaka vojne, ki sicer še nima svoje realnosti, ima pa
že svoj označevalec.
Poskušajmo zastaviti problem še drugače: če je povsem mogoče in dopustno, da imamo
opraviti s kako stvarjo, pa ne poznamo njenega imena, ali imamo lahko opraviti z imenom,
ne da bi vedeli, kateri stvari pripada? Kako naj sploh bo ime, ko pa ni stvari, ki naj bi jo ime
zaznamovalo? In če ime (vseeno) je, kje naj iščemo njegovega referenta?
Tam, kjer je bilo spočeto samo ime, v programu CNN. CNN sintagme »zalivska voj-
na« ni le lansiral, temveč jo je obrusil do svojevrstnih estetskih razsežnosti: dal ji je svoj
logo in svojsko glasbeno podlago, s takšno artistično obdelavo pa imenu tudi (njegov)
predmet: »Zalivska vojna« je tako postala največja in najbolj gledana televizijska nadalje-
vanka vseh časov. Če sta, na primer, Dinastija ali Dallas za slabo uro prekinjali siceršnji te-
levizijski program, da bi gledalcem prinesli novih dogodivščin njihovih junakov, je »Za-
livska vojna« postala kar program sam, eno samo samcato nadaljevanje, ki so ga name-
sto reklamnih vložkov prekinjala poročila o odmevih na zalivsko vojno drugod po svetu.


   62   63   64   65   66   67   68   69   70   71   72