Page 47 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 47
dvisen ali
neodvisni?
Studio Ljubljana
6. II. 1990
Dober večer!
Čas neusmiljeno teče in od demokracije nas loči le še skok čez prve neposredne in tajne
volitve po 45-ih letih. Da pa vam roka ne bi neodločno blodila po volilnem lističu z nepre-
glednim številom kandidatov, mi dovolite skromen, slovnično-predvolilni nasvet.
Ja, prav ste slišali, slovnica namreč ni le nekaj iz šolskih knjig, kar se nauči in pozabi,
temveč ima odločilen vpliv tudi v politiki. In še mnogo več: slovnične razlike so politič-
ne razlike.
Vzemimo, na primer, razliko določno/nedoločno oz. še nekaj mnogo bolj partikular-
nega: razliko med določno in nedoločno pridevniško obliko.
Denimo, da vam kak kandidat oz. njegova stranka obljublja neodvisen razvoj Slovenije,
spet drugi pa neodvisni razvoj Slovenije. Misli te, da gre za isto stvar, da se je prvemu le zapi-
salo malce drugače kot drugemu? Ne bi se mogli bolj motiti! Določno pridevniško obli-
ko (v našem primeru neodvisni) namreč uporabljamo, kadar govorimo o že znani lastno-
sti kakega samostalnika, nedoločno (v našem primeru neodvisen) pa takrat, kadar odnosni-
co kakovostno (šele) natančneje določamo. Res je sicer, da neodvisnost še ni »že znana la-
stnost« Slovenije, a če bi se zato opredelili za nedoločno različico, ki da položaj Sloveni-
je »kakovostno natančneje določa«, bi se utegnili po volitvah bridko kesati in si obupano
puliti lase. Zakaj? Zato, ker se razlika določno/nedoločno ravna po matrici obče/posame-
zno. Malce posplošeno rečeno: če na primer vi, kot posameznik, o kakem volilnem kan-
didatu menite, da je butast, to še ne pomeni (nujno), da je tudi butasti kandidat, da je torej
butastost, ki mu jo pripisujete vi, njegova obča in že znana lastnost. Imate pač svoje razlo-
neodvisni?
Studio Ljubljana
6. II. 1990
Dober večer!
Čas neusmiljeno teče in od demokracije nas loči le še skok čez prve neposredne in tajne
volitve po 45-ih letih. Da pa vam roka ne bi neodločno blodila po volilnem lističu z nepre-
glednim številom kandidatov, mi dovolite skromen, slovnično-predvolilni nasvet.
Ja, prav ste slišali, slovnica namreč ni le nekaj iz šolskih knjig, kar se nauči in pozabi,
temveč ima odločilen vpliv tudi v politiki. In še mnogo več: slovnične razlike so politič-
ne razlike.
Vzemimo, na primer, razliko določno/nedoločno oz. še nekaj mnogo bolj partikular-
nega: razliko med določno in nedoločno pridevniško obliko.
Denimo, da vam kak kandidat oz. njegova stranka obljublja neodvisen razvoj Slovenije,
spet drugi pa neodvisni razvoj Slovenije. Misli te, da gre za isto stvar, da se je prvemu le zapi-
salo malce drugače kot drugemu? Ne bi se mogli bolj motiti! Določno pridevniško obli-
ko (v našem primeru neodvisni) namreč uporabljamo, kadar govorimo o že znani lastno-
sti kakega samostalnika, nedoločno (v našem primeru neodvisen) pa takrat, kadar odnosni-
co kakovostno (šele) natančneje določamo. Res je sicer, da neodvisnost še ni »že znana la-
stnost« Slovenije, a če bi se zato opredelili za nedoločno različico, ki da položaj Sloveni-
je »kakovostno natančneje določa«, bi se utegnili po volitvah bridko kesati in si obupano
puliti lase. Zakaj? Zato, ker se razlika določno/nedoločno ravna po matrici obče/posame-
zno. Malce posplošeno rečeno: če na primer vi, kot posameznik, o kakem volilnem kan-
didatu menite, da je butast, to še ne pomeni (nujno), da je tudi butasti kandidat, da je torej
butastost, ki mu jo pripisujete vi, njegova obča in že znana lastnost. Imate pač svoje razlo-
