Page 52 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 52
de s kakega mesta, na kako mesto« (na primer »spraviti
lisico iz luknje«), »doseči, da kdo ali kaj gre oz. pride kam z
določenim namenom« ali »iz kakega položaja, v kak polo-
žaj« ali »iz kakega stanja, v kako stanje« (na primer »spra-
viti kaj iz ravnotežja« ali pa »spraviti stvari v red«).
To zadnje naj bi bil domnevni razlog slovenske narodne
sprave, ali kaj ko Slovenec ni nagnjen k dokončnosti in dovr-
šnosti, in se namesto tega, da bi stvari spravil v red, raje po-
sveča nikoli končani aktivnosti spravljanja stvari v red. Ne-
dovršnost in nedovršenost je seveda na moč priročna: svojih
ljudi, na primer, ne spraviš enkrat za vselej na boljša delovna
mesta, ampak jih vseskozi spravljaš na boljša delovna mesta,
svojih sovražnikov ne spraviš enkrat za vselej s poti, ampak
jih vseskozi spravljaš s poti. Oba primera seveda nista ten-
denciozna, ampak smo si ju le izposodili iz SSKJ.
Če pa stvari stoje tako, moramo v dialektiko sprave vpe-
ljati nov termin, ki so ga sodelavci SAZU seveda modro in
daljnosežno predvideli, spravljičiti. Spravljičiti namreč po-
meni, »povedati, izmisliti si pravljico oz. neverjetne, neure-
sničljive stvari«, spravljičiti si pa, »ustvariti si utvare, pre-
slepiti se«.
Varljivo krožno gibanje, ki ga s tem dobimo, pa seveda
zasluži tudi svoje ime; kaj pravite na »kolobarjenje sprave«?
Lahko noč.
lisico iz luknje«), »doseči, da kdo ali kaj gre oz. pride kam z
določenim namenom« ali »iz kakega položaja, v kak polo-
žaj« ali »iz kakega stanja, v kako stanje« (na primer »spra-
viti kaj iz ravnotežja« ali pa »spraviti stvari v red«).
To zadnje naj bi bil domnevni razlog slovenske narodne
sprave, ali kaj ko Slovenec ni nagnjen k dokončnosti in dovr-
šnosti, in se namesto tega, da bi stvari spravil v red, raje po-
sveča nikoli končani aktivnosti spravljanja stvari v red. Ne-
dovršnost in nedovršenost je seveda na moč priročna: svojih
ljudi, na primer, ne spraviš enkrat za vselej na boljša delovna
mesta, ampak jih vseskozi spravljaš na boljša delovna mesta,
svojih sovražnikov ne spraviš enkrat za vselej s poti, ampak
jih vseskozi spravljaš s poti. Oba primera seveda nista ten-
denciozna, ampak smo si ju le izposodili iz SSKJ.
Če pa stvari stoje tako, moramo v dialektiko sprave vpe-
ljati nov termin, ki so ga sodelavci SAZU seveda modro in
daljnosežno predvideli, spravljičiti. Spravljičiti namreč po-
meni, »povedati, izmisliti si pravljico oz. neverjetne, neure-
sničljive stvari«, spravljičiti si pa, »ustvariti si utvare, pre-
slepiti se«.
Varljivo krožno gibanje, ki ga s tem dobimo, pa seveda
zasluži tudi svoje ime; kaj pravite na »kolobarjenje sprave«?
Lahko noč.
