Page 46 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 46
kot bi rekle naše navdušene pletilje: možak štrika »same
leve«, najbolj pust in dolgočasen vzorec, ki ga je tudi najla-
že razparati.
Strategija ZKS v zadevah ročnih del je veliko bolj preme-
tena in, vsaj na videz, mnogo kompleksnejša. ZKS na pri-
mer meni, da smo daleč od tega, da bi bili po socialni strukturi
modema postindustrijska družba. V resnici da smo relativno rev-
na, dvotretinjska družba, z zaprto vertikalno mobilnostjo, s tenki-
mi, a tipičnimi srednjimi sloji, in z dokaj anemičnimi upravljal-
skimi strukturami, ki so slabo usposobljene za pritisk tujega kapi-
tala. ZKS torej tradicionalnega komunističnega besednjaka
ne veriži le linearno, na način štrikanja, temveč vanj in nanj,
na način kvačkanja, zvito uvozlja kako sociološko oz. psev-
do-sociološko kategorijo. Dobljena kvačkanina je ljubka, po
želji tudi rumena, rožica, ki pa ni na žalost nič bolj obstoj na
in je ni nič težje razparati kot že razparane štrikanine.
Pa dosežka ZKS vseeno ne smemo podcenjevati: za kvač-
kanje je potrebna le ena kvačka, za štrikanje pa vsaj dve ple-
tilki. In če ena od njih iz štrikanja izpade, kot se je zgodi-
lo na 14. kongresu ZKJ, štrikanja ni več mogoče nadaljeva-
ti, če pa se za kak trenutek izmakne kvačka, to za kvačkanje
ne predstavlja nikakršnega problema. Ali z drugimi beseda-
mi: parajočo se kvačkarijo je mogoče vedno dokvačkati, pri-
kvačkati ali zakvačkati, če pa se podre štrikarija, lahko reče-
mo le – na svidenje in lahko noč.
leve«, najbolj pust in dolgočasen vzorec, ki ga je tudi najla-
že razparati.
Strategija ZKS v zadevah ročnih del je veliko bolj preme-
tena in, vsaj na videz, mnogo kompleksnejša. ZKS na pri-
mer meni, da smo daleč od tega, da bi bili po socialni strukturi
modema postindustrijska družba. V resnici da smo relativno rev-
na, dvotretinjska družba, z zaprto vertikalno mobilnostjo, s tenki-
mi, a tipičnimi srednjimi sloji, in z dokaj anemičnimi upravljal-
skimi strukturami, ki so slabo usposobljene za pritisk tujega kapi-
tala. ZKS torej tradicionalnega komunističnega besednjaka
ne veriži le linearno, na način štrikanja, temveč vanj in nanj,
na način kvačkanja, zvito uvozlja kako sociološko oz. psev-
do-sociološko kategorijo. Dobljena kvačkanina je ljubka, po
želji tudi rumena, rožica, ki pa ni na žalost nič bolj obstoj na
in je ni nič težje razparati kot že razparane štrikanine.
Pa dosežka ZKS vseeno ne smemo podcenjevati: za kvač-
kanje je potrebna le ena kvačka, za štrikanje pa vsaj dve ple-
tilki. In če ena od njih iz štrikanja izpade, kot se je zgodi-
lo na 14. kongresu ZKJ, štrikanja ni več mogoče nadaljeva-
ti, če pa se za kak trenutek izmakne kvačka, to za kvačkanje
ne predstavlja nikakršnega problema. Ali z drugimi beseda-
mi: parajočo se kvačkarijo je mogoče vedno dokvačkati, pri-
kvačkati ali zakvačkati, če pa se podre štrikarija, lahko reče-
mo le – na svidenje in lahko noč.
