Page 175 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 175
ko natančneje določimo nesimetričnost in neujemanje
med govorom in sliko na TV. Slika informira pač le toliko,
kolikor ji je namenjeno uprizoriti, avtentificirati, utelesiti
stvar govora. Cena, ki jo plača televizija, da svoj govor opre-
mlja z njegovo stvarjo, pa je, da vidimo in slišimo marsikaj,
česar ni imela namena pokazati in povedati, na kar nima no-
benega vpliva, kar bo brez uspeha poskušala obmejiti. To je
hkrati tisto, v čemer pri gledanju TV nemara najbolj uživa-
mo, saj uživamo na račun TV. Da bi, denimo, TV »subjek-
ta učinkov ukrepa« verodostojno konstruirala, izve gleda-
lec njegovo ime, starost, fakulteto, da je vozač in da stanu-
je v Študentskem naselju, pa da bo z zvišano štipendijo en-
krat na teden šel jest rajši drugam kot v menzo. Smisel teh
podatkov za novinarsko informacijo je izključno v tem, da
so povedani, ne pa, kaj pravijo, saj je »Branko Lesnika, 24,
3. letnik geodezije, iz Maribora«, popolnoma ekvivalentno
»Norma Gruzovin, 18, 1. letnik ekonomije, iz Nebla v Br-
dih«. A z gledalcem je drugače: morda bo študenta poznal,
mogoče mu bo všeč njegov nasmeh ali zadrega ali uhani;
mogoče mu bo šel na živce glas ali dialekt ali solata za zob-
mi ... Vsekakor pa mu je navrženih nedoločljivo veliko drob-
nih informacij slike, govora, glasu, zapisanih ali povedanih
podatkov, celo šumov okolja, ki so tuji novinarjevi zgodbi
in niso v njeni službi. Glas in govor na TV pripišemo govor-
cu, ki ga vidimo in kakor ga vidimo, z nakazano možnostjo
idiosinkrazij, ki se polastijo smisla povedanega in odvrača-
jo pozornost od tekstovne vloge citata, kakršno tak govo-
rec praviloma igra v diskurzu TV novinarstva. Kazati go-
vorce pri govorjenju pa se pravi kazati govor v njegovi krea-
tivni funkciji v medčloveških razmerjih. Četudi je talk show
zapet kakor katero Omizje, ga dojemamo kot »bolj televi-
zijskega« od poročila, ker je »stvar, za katero gre«, tu go-
vorjenje samo. Vse naključnosti vidnega in slišnega všteje-
mo v intersubjektivno situacijo pogovora: nestrpne ali zadr-
med govorom in sliko na TV. Slika informira pač le toliko,
kolikor ji je namenjeno uprizoriti, avtentificirati, utelesiti
stvar govora. Cena, ki jo plača televizija, da svoj govor opre-
mlja z njegovo stvarjo, pa je, da vidimo in slišimo marsikaj,
česar ni imela namena pokazati in povedati, na kar nima no-
benega vpliva, kar bo brez uspeha poskušala obmejiti. To je
hkrati tisto, v čemer pri gledanju TV nemara najbolj uživa-
mo, saj uživamo na račun TV. Da bi, denimo, TV »subjek-
ta učinkov ukrepa« verodostojno konstruirala, izve gleda-
lec njegovo ime, starost, fakulteto, da je vozač in da stanu-
je v Študentskem naselju, pa da bo z zvišano štipendijo en-
krat na teden šel jest rajši drugam kot v menzo. Smisel teh
podatkov za novinarsko informacijo je izključno v tem, da
so povedani, ne pa, kaj pravijo, saj je »Branko Lesnika, 24,
3. letnik geodezije, iz Maribora«, popolnoma ekvivalentno
»Norma Gruzovin, 18, 1. letnik ekonomije, iz Nebla v Br-
dih«. A z gledalcem je drugače: morda bo študenta poznal,
mogoče mu bo všeč njegov nasmeh ali zadrega ali uhani;
mogoče mu bo šel na živce glas ali dialekt ali solata za zob-
mi ... Vsekakor pa mu je navrženih nedoločljivo veliko drob-
nih informacij slike, govora, glasu, zapisanih ali povedanih
podatkov, celo šumov okolja, ki so tuji novinarjevi zgodbi
in niso v njeni službi. Glas in govor na TV pripišemo govor-
cu, ki ga vidimo in kakor ga vidimo, z nakazano možnostjo
idiosinkrazij, ki se polastijo smisla povedanega in odvrača-
jo pozornost od tekstovne vloge citata, kakršno tak govo-
rec praviloma igra v diskurzu TV novinarstva. Kazati go-
vorce pri govorjenju pa se pravi kazati govor v njegovi krea-
tivni funkciji v medčloveških razmerjih. Četudi je talk show
zapet kakor katero Omizje, ga dojemamo kot »bolj televi-
zijskega« od poročila, ker je »stvar, za katero gre«, tu go-
vorjenje samo. Vse naključnosti vidnega in slišnega všteje-
mo v intersubjektivno situacijo pogovora: nestrpne ali zadr-
