Page 168 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 168
tikulturnost, za to pa da ne rabijo nikakršne multikul-
turnosti »od zunaj«.
Indikativno za novo pot Slovenstva je, da v pismih bralcev
v naslednji Sobotni prilogi ne zasledimo niti enega pisma, ki bi
z Ježem polemiziralo, zato pa v njej lahko najdemo članek Er-
mina Kržičnika Samo multikulturna zmes?, ki je radikalizaci-
ja oz. trda različica Ježevega nacional-šovinizma. Če namreč
Jež še poziva k razkrivanju in spoznavanju slovenske »samo-
bitnostne« multikulturnosti, pa Kržičnik že poziva tudi k iz-
gonu vsega Neslovensko multikulturnega. Evropeizacijo, pra-
vi, moremo pojmovati tako, da ohranimo svojo etnično naro-
dno stvarnost s tem, da zavrnemo sterilen univerzalizem, ki
vse opraviči v imenu kozmopolitskega prešernovskega altru-
izma »Žive naj vsi narodi« na našem avtohtonem ozemlju.
Za obstoj in razvoj majhnega naroda, ki je imel pač zgodo-
vinsko srečo, da se je izognil asimilaciji, veljajo drugačni za-
koni ... Če je citat v vas vzbudil nelagodno zgodovinsko remini-
scenco ali pa preprosto ne morete verjeti svojim očem, naj vam
potrdim, da ste res slišali poziv k pogromom, in to sistematič-
nim, organiziranim in državno vodenim pogromom proti Ne-
slovencem, saj avtor članek končuje z zahtevo po jasnem »na-
rodnopolitičnem programu«. Neprijetno dejstvo je, da večina
Slovencev takšna razmišljanja (tiho) podpira. V anketi o nacio-
nalizmu, ki jo je konec avgusta opravilo DELO STIK, kar 24.2
% vprašanih meni, da je nacionalizem normalna reakcija ljudi
zaradi občutka nacionalne ogroženosti, 17.8 %, da gre za posa-
mezne pojave, ki jih demokratična družba lahko tolerira, kar
10.9 % vprašanih pojava nacionalizma sploh ni opazilo, 15.6 %
pa o nacionalizmu nima nikakršnega mnenja.
Skoraj 70 % Slovencev se nacionalizem torej zdi bodi-
si nekaj normalnega bodisi nekaj tako vsakdanjega, da ga
sploh ne zaznavajo več. Takšna družbena klima pa je iz pol-
pretekle zgodovine znana po nadvse nedvoumnem imenu ...
Lahko noč!
turnosti »od zunaj«.
Indikativno za novo pot Slovenstva je, da v pismih bralcev
v naslednji Sobotni prilogi ne zasledimo niti enega pisma, ki bi
z Ježem polemiziralo, zato pa v njej lahko najdemo članek Er-
mina Kržičnika Samo multikulturna zmes?, ki je radikalizaci-
ja oz. trda različica Ježevega nacional-šovinizma. Če namreč
Jež še poziva k razkrivanju in spoznavanju slovenske »samo-
bitnostne« multikulturnosti, pa Kržičnik že poziva tudi k iz-
gonu vsega Neslovensko multikulturnega. Evropeizacijo, pra-
vi, moremo pojmovati tako, da ohranimo svojo etnično naro-
dno stvarnost s tem, da zavrnemo sterilen univerzalizem, ki
vse opraviči v imenu kozmopolitskega prešernovskega altru-
izma »Žive naj vsi narodi« na našem avtohtonem ozemlju.
Za obstoj in razvoj majhnega naroda, ki je imel pač zgodo-
vinsko srečo, da se je izognil asimilaciji, veljajo drugačni za-
koni ... Če je citat v vas vzbudil nelagodno zgodovinsko remini-
scenco ali pa preprosto ne morete verjeti svojim očem, naj vam
potrdim, da ste res slišali poziv k pogromom, in to sistematič-
nim, organiziranim in državno vodenim pogromom proti Ne-
slovencem, saj avtor članek končuje z zahtevo po jasnem »na-
rodnopolitičnem programu«. Neprijetno dejstvo je, da večina
Slovencev takšna razmišljanja (tiho) podpira. V anketi o nacio-
nalizmu, ki jo je konec avgusta opravilo DELO STIK, kar 24.2
% vprašanih meni, da je nacionalizem normalna reakcija ljudi
zaradi občutka nacionalne ogroženosti, 17.8 %, da gre za posa-
mezne pojave, ki jih demokratična družba lahko tolerira, kar
10.9 % vprašanih pojava nacionalizma sploh ni opazilo, 15.6 %
pa o nacionalizmu nima nikakršnega mnenja.
Skoraj 70 % Slovencev se nacionalizem torej zdi bodi-
si nekaj normalnega bodisi nekaj tako vsakdanjega, da ga
sploh ne zaznavajo več. Takšna družbena klima pa je iz pol-
pretekle zgodovine znana po nadvse nedvoumnem imenu ...
Lahko noč!
