Page 16 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 16
ena srenja itak ves čas pritožuje - za samoumevno. Kakšni
osamosvojitelji z orožjem v rokah neki, družbene sisteme so
spreminjali in tektonske spremembe zanje pripravljali tisti
drugi, ne da bi oni, ki se danes bahajo, sploh pomislili, da
so zgolj plitko orodje heglovske zvijačnosti uma. In bolj kot
se danes trkajo po svojih kosmatih osamosvojitvenih prsih,
bolj odzvanja votlost notranjosti. V slikovitih besedah Mil-
harčiča je takšna tv-komentatorska taktika »risala jezikov-
ne okope, opisovala gverilske taktike uporabe zaimkov; pa-
sti, ki jih je mogoče s pravilno razporeditvijo vejic nastaviti
nasprotniku in opozarjala na usodno porušenost hierarhij,
ki jih lahko povzročijo narobe postavljena podredja. Nič ču-
dnega, če se nekje na sredini te knjige Slovenija s takšno lah-
koto osamosvoji in zmaga v vojni, ki ji bo nasprotnik z za-
vistjo nadel častno - ime »propagandna«. Drži, to je bil čas
propagande, predvsem bivše jugoslovanske vojske JNA, re-
pertorijev manipulacij in retoričnih trikov jugoslovanstva,
ki so kar klicali po tem, da njihovo ideološko masko nekdo
razkrinka; brez dekamfluže pač ne bi vedeli, kaj se dogaja.
Procesi osamosvajanja so tekli tudi drugje in vojne so se do-
bivale, v tem primeru celo dobesedno, tudi na druge načine.
Od druge skomine k tretji, ki je žanrska ali konceptual-
na: poznamo takšne in drugačne komentarje, toda Žagar-
jevi ne sodijo v noben žanr. Vsaj utečen ne. Niso komentar,
kot smo ga, zelo sporadično, bili včasih navajeni v poroči-
lih. Resda bolj v tistem prejšnjem družbenem sistemu, če-
prav se z novim zakonom o RTV Slovenija na trenutke, nič
manj sporadično, resnici na ljubo po kapljicah celo vrača,
bolj v športnih blokih kot kje drugje. Ne dotikajo se politič-
nih dogodkov qua dogodkov, jezika qua jezika. Kot da bi se
Žagar zavedal te lastne neujemljivosti, ki jo za nameček, kot
se zdi, želi celo negovati, je svojo rubriko poimenoval s kanč-
kom avtoironije. Jezikovno slepo črevo, za katerega nakna-
dno po premisleku ugotovite, da ste v njem jezikali, ne obe-
osamosvojitelji z orožjem v rokah neki, družbene sisteme so
spreminjali in tektonske spremembe zanje pripravljali tisti
drugi, ne da bi oni, ki se danes bahajo, sploh pomislili, da
so zgolj plitko orodje heglovske zvijačnosti uma. In bolj kot
se danes trkajo po svojih kosmatih osamosvojitvenih prsih,
bolj odzvanja votlost notranjosti. V slikovitih besedah Mil-
harčiča je takšna tv-komentatorska taktika »risala jezikov-
ne okope, opisovala gverilske taktike uporabe zaimkov; pa-
sti, ki jih je mogoče s pravilno razporeditvijo vejic nastaviti
nasprotniku in opozarjala na usodno porušenost hierarhij,
ki jih lahko povzročijo narobe postavljena podredja. Nič ču-
dnega, če se nekje na sredini te knjige Slovenija s takšno lah-
koto osamosvoji in zmaga v vojni, ki ji bo nasprotnik z za-
vistjo nadel častno - ime »propagandna«. Drži, to je bil čas
propagande, predvsem bivše jugoslovanske vojske JNA, re-
pertorijev manipulacij in retoričnih trikov jugoslovanstva,
ki so kar klicali po tem, da njihovo ideološko masko nekdo
razkrinka; brez dekamfluže pač ne bi vedeli, kaj se dogaja.
Procesi osamosvajanja so tekli tudi drugje in vojne so se do-
bivale, v tem primeru celo dobesedno, tudi na druge načine.
Od druge skomine k tretji, ki je žanrska ali konceptual-
na: poznamo takšne in drugačne komentarje, toda Žagar-
jevi ne sodijo v noben žanr. Vsaj utečen ne. Niso komentar,
kot smo ga, zelo sporadično, bili včasih navajeni v poroči-
lih. Resda bolj v tistem prejšnjem družbenem sistemu, če-
prav se z novim zakonom o RTV Slovenija na trenutke, nič
manj sporadično, resnici na ljubo po kapljicah celo vrača,
bolj v športnih blokih kot kje drugje. Ne dotikajo se politič-
nih dogodkov qua dogodkov, jezika qua jezika. Kot da bi se
Žagar zavedal te lastne neujemljivosti, ki jo za nameček, kot
se zdi, želi celo negovati, je svojo rubriko poimenoval s kanč-
kom avtoironije. Jezikovno slepo črevo, za katerega nakna-
dno po premisleku ugotovite, da ste v njem jezikali, ne obe-
