Page 19 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 19
izhodiščno tarčo si izbere »ljudi s Televizije«, ki se po-
javljajo v informativnem programu in svoje umotvore, kot
jedko pravi, radi začinijo s kakšnim navedkom iz Verbin-
čevega Slovarja tujk. Žagarjeva motivacija za to, da predsta-
vi in opiše, kaj natanko počnejo tisti, ki pogledujejo v slovar
tujk, da bi spisali ali začinili svoje komentarje, je enostavna
– poglejmo, pravi, kaj o takem opravilu povedo taisti slovar-
ji. Geslo »komentar«, nadaljuje, etimološko izvira iz latin-
ščine, kjer besedo »commentarius« sestavljata dve osnov-
ni besedi, predlog »cum«, s pomenom »z, skupaj« in ko-
renska osnova »mens« s pomenom »pamet, razum, duh«.
Ko povežemo oboje, tako Žagar, potem jasno vidimo, da je
komentar »nekaj, kar je narejeno s pametjo, z razumom«.
Šele od tu naprej sledi instruktivnojezikovna poanta, ki
sicer ni bila izrečena na začetku, temveč tako rekoč najdena
na poti. Če je komentar tisto, kar se dela »z razumom« ali
razumsko, na tem mestu vznikne homonimija, s katero bo
avtor pedagoško pojasnil gledalcu, v čem je pragmatična di-
stinkcija med »nekaj delati z razumom, po pameti« in »ne-
kaj delati z razumom«. Torej med instrumentalno rabo, ko
govorimo o tem, da je komentar napisal nekdo, ki je »pri
tem uporabljal svoje umskorazumske sposobnosti in vse ko-
ristne informacije, ki mu jih te umsko-razumske sposobno-
sti lahko posredujejo«. In tisto drugo, kjer je razumnost si-
nonim za previdnost, za cenzuro nad sabo in za postopek ne
uporabe, temveč izločanja, kot pravi Žagar, vseh koristnih
in relevantnih informacij. V samo etimologijo besede je po-
temtake že naseljena neka dvoumnost, iz katere lahko izpe-
ljemo taksonomijo dveh vrst pristopa. In zakaj ter čemu bi
bi bilo razumno eliminirati podatke, ter sploh kateri so ta-
kšni? Od tod sledi ostra puščica: tiste, ki »bi utegnili biti za
kogarkoli neprijetni ali mu kako drugače iti v nos, na primer
tistim v 4. nadstropju televizijske hiše«. Žagarjev postopek
je torej nesporno dvojen. Iz vsakodnevne baze jemlje in izbi-
javljajo v informativnem programu in svoje umotvore, kot
jedko pravi, radi začinijo s kakšnim navedkom iz Verbin-
čevega Slovarja tujk. Žagarjeva motivacija za to, da predsta-
vi in opiše, kaj natanko počnejo tisti, ki pogledujejo v slovar
tujk, da bi spisali ali začinili svoje komentarje, je enostavna
– poglejmo, pravi, kaj o takem opravilu povedo taisti slovar-
ji. Geslo »komentar«, nadaljuje, etimološko izvira iz latin-
ščine, kjer besedo »commentarius« sestavljata dve osnov-
ni besedi, predlog »cum«, s pomenom »z, skupaj« in ko-
renska osnova »mens« s pomenom »pamet, razum, duh«.
Ko povežemo oboje, tako Žagar, potem jasno vidimo, da je
komentar »nekaj, kar je narejeno s pametjo, z razumom«.
Šele od tu naprej sledi instruktivnojezikovna poanta, ki
sicer ni bila izrečena na začetku, temveč tako rekoč najdena
na poti. Če je komentar tisto, kar se dela »z razumom« ali
razumsko, na tem mestu vznikne homonimija, s katero bo
avtor pedagoško pojasnil gledalcu, v čem je pragmatična di-
stinkcija med »nekaj delati z razumom, po pameti« in »ne-
kaj delati z razumom«. Torej med instrumentalno rabo, ko
govorimo o tem, da je komentar napisal nekdo, ki je »pri
tem uporabljal svoje umskorazumske sposobnosti in vse ko-
ristne informacije, ki mu jih te umsko-razumske sposobno-
sti lahko posredujejo«. In tisto drugo, kjer je razumnost si-
nonim za previdnost, za cenzuro nad sabo in za postopek ne
uporabe, temveč izločanja, kot pravi Žagar, vseh koristnih
in relevantnih informacij. V samo etimologijo besede je po-
temtake že naseljena neka dvoumnost, iz katere lahko izpe-
ljemo taksonomijo dveh vrst pristopa. In zakaj ter čemu bi
bi bilo razumno eliminirati podatke, ter sploh kateri so ta-
kšni? Od tod sledi ostra puščica: tiste, ki »bi utegnili biti za
kogarkoli neprijetni ali mu kako drugače iti v nos, na primer
tistim v 4. nadstropju televizijske hiše«. Žagarjev postopek
je torej nesporno dvojen. Iz vsakodnevne baze jemlje in izbi-
