Page 12 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 12
g. dr. Repe, z zanju značilnimi žarom, strokovnostjo in poli-
tično neobremenjenostjo naši Stvari gotovo postaviti čvrste
in neizpodbitne teoretske temelje. Ker nisem zadrt stalinist
in torej zavračam vsakršne stalinistično-totalitaristične me-
tode, ne zahtevam popravka napake za nazaj. Sem pa zato v
svetlo prihodnost zazrt liberalni intelektualec, ki si prizadeva
za popravilo imenu in časti našega bivšega predsednika stor-
jene škode in obenem terja, da se mu opisana krivica ne zgo-
di nikoli več! Pridruži se temu pravičnemu boju tudi ti!
P. S.: Ker kljub nedavni menjavi oblasti na boljše v Sloveniji še
mrgoli Janševih vohunov in ovaduhov, ki bi znali resno ogro-
ziti prihodnost podpisanega, bo slednji raje ostal anonimen.
Neustrašni slovenski liberalec.
No, sem si rekel, vsako tele ima svoje vesele, vsak bik pa
svoj štrik (kakor je rada rekla moja babica). In sem na krat-
kočasno pisanje neustrašnega slovenskega liberalca počasi
pozabil. Vse dokler ni Janez Janša – ena osrednjih oseb knji-
ge, ki je tako navdušila Svobodomiselnega Janeza, pošiljatelja
zgoraj citiranega e-poštnega sporočila – 14. decembra 2009,
na zborovanju Zbora za republiko, izrekel zdaj že legendar-
nih besed: »Zdi se mi, da bo treba nekatera poglavja in lek-
cije izpred dvajsetih let enostavno ponoviti, in pričakujem,
da se spomladi vidimo v večjem številu tudi na slovenskih
trgih in ulicah.«
No, sem si rekel takrat, zakaj pa ne, zakaj ne bi možaku
v teh hudih časih pomagali in slovenski živelj spomnili na
junaške čase iz pred dvajsetih let! Legendarne Janševe čufte
moji zapiski iz tistih let sicer ne vsebujejo, si bo pa zaintere-
sirani bralec, na primer, lahko prebral, kako so se pred dvaj-
setimi leti jedli slovenski lulčki! Res, Janša ima prav: sloven-
ska polpretekla zgodovina je preveč gloriozna, da je ne bi še
kdaj ponovili. Za pokušino, kot uvod v spomladansko orga-
nizirano zgrinjanje spontanih ljudskih množic na slovenske
tično neobremenjenostjo naši Stvari gotovo postaviti čvrste
in neizpodbitne teoretske temelje. Ker nisem zadrt stalinist
in torej zavračam vsakršne stalinistično-totalitaristične me-
tode, ne zahtevam popravka napake za nazaj. Sem pa zato v
svetlo prihodnost zazrt liberalni intelektualec, ki si prizadeva
za popravilo imenu in časti našega bivšega predsednika stor-
jene škode in obenem terja, da se mu opisana krivica ne zgo-
di nikoli več! Pridruži se temu pravičnemu boju tudi ti!
P. S.: Ker kljub nedavni menjavi oblasti na boljše v Sloveniji še
mrgoli Janševih vohunov in ovaduhov, ki bi znali resno ogro-
ziti prihodnost podpisanega, bo slednji raje ostal anonimen.
Neustrašni slovenski liberalec.
No, sem si rekel, vsako tele ima svoje vesele, vsak bik pa
svoj štrik (kakor je rada rekla moja babica). In sem na krat-
kočasno pisanje neustrašnega slovenskega liberalca počasi
pozabil. Vse dokler ni Janez Janša – ena osrednjih oseb knji-
ge, ki je tako navdušila Svobodomiselnega Janeza, pošiljatelja
zgoraj citiranega e-poštnega sporočila – 14. decembra 2009,
na zborovanju Zbora za republiko, izrekel zdaj že legendar-
nih besed: »Zdi se mi, da bo treba nekatera poglavja in lek-
cije izpred dvajsetih let enostavno ponoviti, in pričakujem,
da se spomladi vidimo v večjem številu tudi na slovenskih
trgih in ulicah.«
No, sem si rekel takrat, zakaj pa ne, zakaj ne bi možaku
v teh hudih časih pomagali in slovenski živelj spomnili na
junaške čase iz pred dvajsetih let! Legendarne Janševe čufte
moji zapiski iz tistih let sicer ne vsebujejo, si bo pa zaintere-
sirani bralec, na primer, lahko prebral, kako so se pred dvaj-
setimi leti jedli slovenski lulčki! Res, Janša ima prav: sloven-
ska polpretekla zgodovina je preveč gloriozna, da je ne bi še
kdaj ponovili. Za pokušino, kot uvod v spomladansko orga-
nizirano zgrinjanje spontanih ljudskih množic na slovenske
