Page 109 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 109
venske novice
o slovenskem
svetu
Studio Ljubljana
23. V. 1991
Dober večer!
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je Slovenec plodovit, in da se slovenske bitnosti
nezadržno množijo in širijo. Če smo ob božiču lahko poročali o izrednem dosežku nacio-
nal-genetskega inženiringa, slovenski kokoši, nam Slovenstvo, ta vseprisotna, a neulovljiva
entiteta, ob prvi obletnici nove slovenske vlade ponuja tudi svoje novice, Slovenske novice.
Naivni bi seveda bili, če bi pričakovali, da je novičarstvo, časnikarstvo, žurnalizem oz.
novinarstvo početje, ki ima svoje notranje kriterije in svojo profesionalno etiko, po kate-
ri se mora ravnati, če naj bo to, kar pač želi biti. Morda kje drugje, v svetu ali v Evropi, na
Slovenskem pa je najpomembneje, da je novica najprej in predvsem domača, slovenska, pa
četudi je prirejena in obtesana, izmišljena ali zlagana. Za Slovenstvo je pač treba trpeti, in
če naj nekaj tako za lase privlečenega, kot so nacionalne novice, obstane, potem je treba za-
nje tudi lagati in svinjati. Novice so potem sicer svinjske, a so vsaj slovenske – logika, ki je
tokrat nismo srečali prvič.
Pa se multiplikacija Slovenskosti seveda ne ustavi le pri nacionalnih novicah. Nacional-
ne novice so za vseobsegajoči slovenski duh očitno le tista vmesna stopnja, ki naj Sloven-
ca obvaruje pogube tujine in ga za svojim plotom pita z lastnim govnom, vse dokler tudi
svet ne bo slovenski.
Če je namreč Izseljenska matica svoj časopis za slovenske izseljence nostalgično in skro-
mno naslovila s Slovenska gruda, nam Slovenski svetovni kongres ponuja kar Slovenski
svet. Da Slovenski svet takšno ime nosi zato, ker se naslavlja na vse Slovence – po svetu, je
seveda le pogojno res: tisto, kar Slovence po svetu združuje, je namreč prav slovenska gru-
da, to pa že imamo.
o slovenskem
svetu
Studio Ljubljana
23. V. 1991
Dober večer!
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je Slovenec plodovit, in da se slovenske bitnosti
nezadržno množijo in širijo. Če smo ob božiču lahko poročali o izrednem dosežku nacio-
nal-genetskega inženiringa, slovenski kokoši, nam Slovenstvo, ta vseprisotna, a neulovljiva
entiteta, ob prvi obletnici nove slovenske vlade ponuja tudi svoje novice, Slovenske novice.
Naivni bi seveda bili, če bi pričakovali, da je novičarstvo, časnikarstvo, žurnalizem oz.
novinarstvo početje, ki ima svoje notranje kriterije in svojo profesionalno etiko, po kate-
ri se mora ravnati, če naj bo to, kar pač želi biti. Morda kje drugje, v svetu ali v Evropi, na
Slovenskem pa je najpomembneje, da je novica najprej in predvsem domača, slovenska, pa
četudi je prirejena in obtesana, izmišljena ali zlagana. Za Slovenstvo je pač treba trpeti, in
če naj nekaj tako za lase privlečenega, kot so nacionalne novice, obstane, potem je treba za-
nje tudi lagati in svinjati. Novice so potem sicer svinjske, a so vsaj slovenske – logika, ki je
tokrat nismo srečali prvič.
Pa se multiplikacija Slovenskosti seveda ne ustavi le pri nacionalnih novicah. Nacional-
ne novice so za vseobsegajoči slovenski duh očitno le tista vmesna stopnja, ki naj Sloven-
ca obvaruje pogube tujine in ga za svojim plotom pita z lastnim govnom, vse dokler tudi
svet ne bo slovenski.
Če je namreč Izseljenska matica svoj časopis za slovenske izseljence nostalgično in skro-
mno naslovila s Slovenska gruda, nam Slovenski svetovni kongres ponuja kar Slovenski
svet. Da Slovenski svet takšno ime nosi zato, ker se naslavlja na vse Slovence – po svetu, je
seveda le pogojno res: tisto, kar Slovence po svetu združuje, je namreč prav slovenska gru-
da, to pa že imamo.
