Page 192 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 192
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
V gradivu predstavljamo razvoj dejavnosti od njenih začetkov v obdo-
bju začetkov industrializacije, ko je področje odgovarjalo redkim humani-
stičnim nagibom za zaščito otrok pred izkoriščanjem in zgodnjim vključe-
vanjem otrok v delo ter revščino in nenazadnje zagotavljanju varstva otro-
kom ob zaposlovanju staršev izven njihovega doma v pogojih industrializa-
cije. Predstavljamo prve znanstvene zasnove, ki jih je področje dobilo šele
na koncu 19. in v začetku 20. stoletja v obdobju gibanja za študij otroka in
progresivne pedagogike, ki so bile usmerjene zlasti na upoštevanje zakoni-
tosti otrokovega razvoja ter ustvarjanje pogojev za smiselno učenje. Opisu-
jemo razloge za zastoj v razvoju dejavnosti pred, med in po drugi svetovni
vojni ter opozarjamo na izrabljanje organizirane predšolske vzgoje za nad-
zor nad družinsko vzgojo in skrb za uresničevanje državno zastavljenih ci-
ljev vzgoje in izobraževanja. Posebno pozornost namenjamo ponovnemu
razcvetu področja v šestdesetih letih 20. stoletja, ki jih označujejo poglo-
bljene znanstveno zasnovane zasnove in odzivi na družbena prizadevanja
za odpravo posledic revščine in socialne neenakosti ob poudarjanju vplivov
okolja in otrokovih potreb.
Največ pozornosti v gradivu posvečamo sodobnim procesom in idejam,
ki so področje utrdili na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Podrobneje smo opre-
delili družbena dogajanja in spremembe znanstvenih paradigem, ki vpli-
vajo na vzgojo in izobraževanje. Pri tem smo se omejili na tiste pedagoške
ideje, znanstvene dosežke in koncepte, ki so še posebej zaznamovali pojmo-
vanja na področju predšolske vzgoje. Slednji so svojo osnovo dobili v Kon-
venciji o otrokovih pravicah ter sodobnih spoznanjih o razvoju možganov
in spoznanjih o pomembnosti tega obdobja življenja za nadaljnji razvoj po-
sameznika in družbe v celoti. Področje osvetlimo tudi z vidika sodobne-
ga razumevanja kakovosti z vidika otrok, staršev, širše skupnosti in izvajal-
cev. Posebno pozornost pri tem namenjamo tudi profesionalnemu razvoju
in njegovi vlogi pri zagotavljanju kakovosti.
Prikaz zaključujemo s pogledom v prihodnost in opozorimo na ključne
dejavnike in predpostavke o razvoju družbenih razmer na tistih področjih
razvoja, ki že od nekdaj močno zaznamujejo področje vzgoje in izobraže-
vanja, kot so predvidene spremembe družine, svet dela in poklicev, partici-
pacija, demografska gibanja ipd. in bodo zahtevale iskanje ustreznih odgo-
vorov tudi na področju organizirane predšolske vzgoje.
Razumevanje družbenega konteksta, idej, strokovnih in znanstvenih
spoznanj, kot so nastajala in se razvijala skozi zgodovino do današnjih dni,
nam pomaga razumeti in ocenjevati sodobna dogajanja na tem področju in
jih umestiti v širši družbeni kontekst dogajanja po svetu. Na ta način že-
V gradivu predstavljamo razvoj dejavnosti od njenih začetkov v obdo-
bju začetkov industrializacije, ko je področje odgovarjalo redkim humani-
stičnim nagibom za zaščito otrok pred izkoriščanjem in zgodnjim vključe-
vanjem otrok v delo ter revščino in nenazadnje zagotavljanju varstva otro-
kom ob zaposlovanju staršev izven njihovega doma v pogojih industrializa-
cije. Predstavljamo prve znanstvene zasnove, ki jih je področje dobilo šele
na koncu 19. in v začetku 20. stoletja v obdobju gibanja za študij otroka in
progresivne pedagogike, ki so bile usmerjene zlasti na upoštevanje zakoni-
tosti otrokovega razvoja ter ustvarjanje pogojev za smiselno učenje. Opisu-
jemo razloge za zastoj v razvoju dejavnosti pred, med in po drugi svetovni
vojni ter opozarjamo na izrabljanje organizirane predšolske vzgoje za nad-
zor nad družinsko vzgojo in skrb za uresničevanje državno zastavljenih ci-
ljev vzgoje in izobraževanja. Posebno pozornost namenjamo ponovnemu
razcvetu področja v šestdesetih letih 20. stoletja, ki jih označujejo poglo-
bljene znanstveno zasnovane zasnove in odzivi na družbena prizadevanja
za odpravo posledic revščine in socialne neenakosti ob poudarjanju vplivov
okolja in otrokovih potreb.
Največ pozornosti v gradivu posvečamo sodobnim procesom in idejam,
ki so področje utrdili na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Podrobneje smo opre-
delili družbena dogajanja in spremembe znanstvenih paradigem, ki vpli-
vajo na vzgojo in izobraževanje. Pri tem smo se omejili na tiste pedagoške
ideje, znanstvene dosežke in koncepte, ki so še posebej zaznamovali pojmo-
vanja na področju predšolske vzgoje. Slednji so svojo osnovo dobili v Kon-
venciji o otrokovih pravicah ter sodobnih spoznanjih o razvoju možganov
in spoznanjih o pomembnosti tega obdobja življenja za nadaljnji razvoj po-
sameznika in družbe v celoti. Področje osvetlimo tudi z vidika sodobne-
ga razumevanja kakovosti z vidika otrok, staršev, širše skupnosti in izvajal-
cev. Posebno pozornost pri tem namenjamo tudi profesionalnemu razvoju
in njegovi vlogi pri zagotavljanju kakovosti.
Prikaz zaključujemo s pogledom v prihodnost in opozorimo na ključne
dejavnike in predpostavke o razvoju družbenih razmer na tistih področjih
razvoja, ki že od nekdaj močno zaznamujejo področje vzgoje in izobraže-
vanja, kot so predvidene spremembe družine, svet dela in poklicev, partici-
pacija, demografska gibanja ipd. in bodo zahtevale iskanje ustreznih odgo-
vorov tudi na področju organizirane predšolske vzgoje.
Razumevanje družbenega konteksta, idej, strokovnih in znanstvenih
spoznanj, kot so nastajala in se razvijala skozi zgodovino do današnjih dni,
nam pomaga razumeti in ocenjevati sodobna dogajanja na tem področju in
jih umestiti v širši družbeni kontekst dogajanja po svetu. Na ta način že-
