Page 185 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 185
Vprašanje cenzure kot končno vprašanje: In koliko jih še zaupa v sistem?
odločilen vzrok nekaj, čemur spet drugi odrekajo vsakršen pomen. Spor se
suče bolj okoli vrstnega reda kot pa okoli dejstev. In ostaja nerešen. Prav tako
kriza. /…/
Mnogi milijoni delavoljnih ljudi so enkrat za vselej izključeni od možnosti za-
služka. Za te v sedanjem gospodarstvu ni nobenega prostora več. Torej še ena
armada, ki je postala z organizacijo produkcije konzumno nesposobna. Toda
ne prehodno, vsled konjukturne krize, ampak za stalno, kot kmetje. Sedaj sto-
ji tu kapitalistična produkcija z vsemi svojimi čudovitimi napravami, s svojimi
docela popolnimi stroji, s svojimi sijajnimi organizacijami. Z lahkoto bi zmo-
gla dosti več ko produkcijo kot do zdaj. Veliko cenejšo kot kdajkoli. Lahko
bi profit podvojila, potrojila. Toda ni trga ni, ni povpraševanja. Eksperimen-
tira se z različnimi pripomočki. Zastonj. Izhoda ni nobenega! Kapitalizem je
produkt mašinske tehnike. Z napredujočo mehanizacijo je rastel njegov pro-
fit. Rastla je njegova moč. Hotel pa je vedno več in več. Še popolnejše mašine!
Še manj delavcev! Še večji profit!
Nenasitnež ne pozna nobenih meja. Sla ga žene, da bi zajel vse. Vse požrl. Sit
je, a hoče še naprej žreti. Organizem se ne da prisiliti. Mnogokrat nastopi kot
posledica le rahla omotičnost Mnogokrat ohromijo poedini udje. Mnogo-
krat pa nastopi smrt! V kapitalističnem gospodarstvu predstavlja denar meri-
lo vrednosti in mora tudi sam imeti neko stabilno vrednost. Temu služi zlato
kritje. Zadnji dogodki pa dokazujejo, da tudi zlato ne jamči stabilnost denar-
ja. Zraven je potreba še nekaj drugega. Zaupanje v zlato! Zaupanje v sistem!
In koliko jih še zaupa v sistem?2
2 Beseda o sodobnih vprašanjih 5 (1932).
odločilen vzrok nekaj, čemur spet drugi odrekajo vsakršen pomen. Spor se
suče bolj okoli vrstnega reda kot pa okoli dejstev. In ostaja nerešen. Prav tako
kriza. /…/
Mnogi milijoni delavoljnih ljudi so enkrat za vselej izključeni od možnosti za-
služka. Za te v sedanjem gospodarstvu ni nobenega prostora več. Torej še ena
armada, ki je postala z organizacijo produkcije konzumno nesposobna. Toda
ne prehodno, vsled konjukturne krize, ampak za stalno, kot kmetje. Sedaj sto-
ji tu kapitalistična produkcija z vsemi svojimi čudovitimi napravami, s svojimi
docela popolnimi stroji, s svojimi sijajnimi organizacijami. Z lahkoto bi zmo-
gla dosti več ko produkcijo kot do zdaj. Veliko cenejšo kot kdajkoli. Lahko
bi profit podvojila, potrojila. Toda ni trga ni, ni povpraševanja. Eksperimen-
tira se z različnimi pripomočki. Zastonj. Izhoda ni nobenega! Kapitalizem je
produkt mašinske tehnike. Z napredujočo mehanizacijo je rastel njegov pro-
fit. Rastla je njegova moč. Hotel pa je vedno več in več. Še popolnejše mašine!
Še manj delavcev! Še večji profit!
Nenasitnež ne pozna nobenih meja. Sla ga žene, da bi zajel vse. Vse požrl. Sit
je, a hoče še naprej žreti. Organizem se ne da prisiliti. Mnogokrat nastopi kot
posledica le rahla omotičnost Mnogokrat ohromijo poedini udje. Mnogo-
krat pa nastopi smrt! V kapitalističnem gospodarstvu predstavlja denar meri-
lo vrednosti in mora tudi sam imeti neko stabilno vrednost. Temu služi zlato
kritje. Zadnji dogodki pa dokazujejo, da tudi zlato ne jamči stabilnost denar-
ja. Zraven je potreba še nekaj drugega. Zaupanje v zlato! Zaupanje v sistem!
In koliko jih še zaupa v sistem?2
2 Beseda o sodobnih vprašanjih 5 (1932).
