Page 13 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 13
Nekaj uvodnih pojasnil
Danes so v jezikoslovju drugi časi in na razpolago so računalniško ob-
delani korpusi za raziskavo pojavitev posameznih jezikovnih vzorcev. Tako
sem si pri iskanju primerov in možnih pojavitev pomagala s splošnodostop-
nim jezikovnim korpusom Fidaplus (www.fidaplus.net). Analizirala sem
predvsem pojavljanje členkov in povezovalcev v govorjenih besedilih, ki so
dostopna kot transkripcije razprav iz Državnega zbora ali dramskih besed-
il. Te primere sem dopolnjevala s primeri dialogov iz avtentičnega diskur-
za posnetkov pogajalskih sporazumevanj, ki so služili za izdelavo magistr-
ske naloge. Na ta način sem skušala ustvariti sliko sodobne rabe odnosnih
besed v argumentacijskih navezavah.
Z Igorjem Ž. Žagarjem oba izhajava iz istih teoretičnih izhodišč, ven-
dar jih on sprejema predvsem kot filozof in pragmatik, jaz pa kot lingvist-
ka. Zato sta si prvi in drugi del v načinu podajanja precej različna. Morda
se na trenutke ponavljava pri citiranju izhodišč in primerov, a to je le posle-
dica želje, da se čim bolj avtentično predstavi Ducrotovo misel, ki je služila
za odskočno desko razpravam v tej knjigi.
Mojca Schlamberger Brezar
Danes so v jezikoslovju drugi časi in na razpolago so računalniško ob-
delani korpusi za raziskavo pojavitev posameznih jezikovnih vzorcev. Tako
sem si pri iskanju primerov in možnih pojavitev pomagala s splošnodostop-
nim jezikovnim korpusom Fidaplus (www.fidaplus.net). Analizirala sem
predvsem pojavljanje členkov in povezovalcev v govorjenih besedilih, ki so
dostopna kot transkripcije razprav iz Državnega zbora ali dramskih besed-
il. Te primere sem dopolnjevala s primeri dialogov iz avtentičnega diskur-
za posnetkov pogajalskih sporazumevanj, ki so služili za izdelavo magistr-
ske naloge. Na ta način sem skušala ustvariti sliko sodobne rabe odnosnih
besed v argumentacijskih navezavah.
Z Igorjem Ž. Žagarjem oba izhajava iz istih teoretičnih izhodišč, ven-
dar jih on sprejema predvsem kot filozof in pragmatik, jaz pa kot lingvist-
ka. Zato sta si prvi in drugi del v načinu podajanja precej različna. Morda
se na trenutke ponavljava pri citiranju izhodišč in primerov, a to je le posle-
dica želje, da se čim bolj avtentično predstavi Ducrotovo misel, ki je služila
za odskočno desko razpravam v tej knjigi.
Mojca Schlamberger Brezar
