Page 122 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 122
Argumentacija v jeziku
če pa so ga največ namenili zagatam slovenskega zdravstva, ga niso mogli
največ nameniti odstranjevanju Titovih slik.
Ta bolj kot ne trivialna stvar je sporna le, če uvedemo veznik poleg tega,
ki je do (pomembnosti) vsebin, ki ju povezuje, nevtralen. In prav v tem se
razlikuje od sicer pa. Iz prejšnjega primera (prvo besedilo) smo jasno vide-
li, da sicer pa ne zaznamuje le prehoda k neki drugi vsebini (k eni od vse-
bin, obravnavanih v besedilu, k vsebini med vsebinami itd.), temveč tudi k
zelo specifični vsebini, k tisti, ki predstavlja glavno temo v besedilu. Sicer
pa namreč nedvoumno zaznamuje nek drugi izjavljalni položaj od tistega,
ki je do njegovega nastopa imel besedo – izjavljalni položaj, ki ga bo v »po-
vršinski strukturi« prevzel in povzel tudi govorec (avtor).
Ustrezna analiza sicer pa v drugem besedilu mora zato govorca razcepi-
ti v dva izjavljalca:
– I1 predstavlja neko dejstvo D1 (odstranjevanje Titovih slik, kar pa
sploh ni pomembno; lahko bi šlo dobesedno za karkoli);
– I2 poudarja drugo dejstvo D2 kot pomembnejše (ki je prav tako, naj
še enkrat poudarimo, lahko karkoli; tisto, kar ga v danem besedilu dela po-
membnejšega, je prav dejstvo, da ga uvaja veznik sicer pa) in z I2 se staplja
(ali sprejema stališče) tudi govorec G.
Toda če je ta analiza ustrezna, kako naj potem pojasnimo sicer pa v sle-
dečem primeru?
Misijonar zdravil bolne16
Seminar »Evangelizacija 2000« v Ljubljani, kjer naj bi p. Emi-
lian Tardif čudežno zdravil bolne, je privabil dvajset tisoč ljudi.
»Jezus je tu med nami in zdravi bolne. Nekaterim med vami bodo izginile bo-
lečine v ramenih in kolenih. Dvignite roke, če ste ozdraveli«, je po molitvi za-
čel zdravljenje p. Emilian Tardif, misijonar iz Dominikanske republike, sicer
pripadnik karizmatične skupine Prenova v Duhu.
Med tisočimi na stadionu v Spodnji Šiški v Ljubljani je zavladala tišina. »Ne
bojte se. Dvignite roke. Jezus je vas ozdravil«, je spodbujal p. Emilian Tardif.
Nenadoma je nekdo dvignil roko, drugi pa je pomahal z robčkom. In potem
še neka starejša ženica. Stadion je postal nemiren. »Hvala bogu. Gospod je
velik«, je zanosno zaklical p. Emilian Tardif, udeleženci seminarja pa so začeli
navdušeno ploskati. Nastala je nepopisna evforija.
16 Delo (3. september 1990).
če pa so ga največ namenili zagatam slovenskega zdravstva, ga niso mogli
največ nameniti odstranjevanju Titovih slik.
Ta bolj kot ne trivialna stvar je sporna le, če uvedemo veznik poleg tega,
ki je do (pomembnosti) vsebin, ki ju povezuje, nevtralen. In prav v tem se
razlikuje od sicer pa. Iz prejšnjega primera (prvo besedilo) smo jasno vide-
li, da sicer pa ne zaznamuje le prehoda k neki drugi vsebini (k eni od vse-
bin, obravnavanih v besedilu, k vsebini med vsebinami itd.), temveč tudi k
zelo specifični vsebini, k tisti, ki predstavlja glavno temo v besedilu. Sicer
pa namreč nedvoumno zaznamuje nek drugi izjavljalni položaj od tistega,
ki je do njegovega nastopa imel besedo – izjavljalni položaj, ki ga bo v »po-
vršinski strukturi« prevzel in povzel tudi govorec (avtor).
Ustrezna analiza sicer pa v drugem besedilu mora zato govorca razcepi-
ti v dva izjavljalca:
– I1 predstavlja neko dejstvo D1 (odstranjevanje Titovih slik, kar pa
sploh ni pomembno; lahko bi šlo dobesedno za karkoli);
– I2 poudarja drugo dejstvo D2 kot pomembnejše (ki je prav tako, naj
še enkrat poudarimo, lahko karkoli; tisto, kar ga v danem besedilu dela po-
membnejšega, je prav dejstvo, da ga uvaja veznik sicer pa) in z I2 se staplja
(ali sprejema stališče) tudi govorec G.
Toda če je ta analiza ustrezna, kako naj potem pojasnimo sicer pa v sle-
dečem primeru?
Misijonar zdravil bolne16
Seminar »Evangelizacija 2000« v Ljubljani, kjer naj bi p. Emi-
lian Tardif čudežno zdravil bolne, je privabil dvajset tisoč ljudi.
»Jezus je tu med nami in zdravi bolne. Nekaterim med vami bodo izginile bo-
lečine v ramenih in kolenih. Dvignite roke, če ste ozdraveli«, je po molitvi za-
čel zdravljenje p. Emilian Tardif, misijonar iz Dominikanske republike, sicer
pripadnik karizmatične skupine Prenova v Duhu.
Med tisočimi na stadionu v Spodnji Šiški v Ljubljani je zavladala tišina. »Ne
bojte se. Dvignite roke. Jezus je vas ozdravil«, je spodbujal p. Emilian Tardif.
Nenadoma je nekdo dvignil roko, drugi pa je pomahal z robčkom. In potem
še neka starejša ženica. Stadion je postal nemiren. »Hvala bogu. Gospod je
velik«, je zanosno zaklical p. Emilian Tardif, udeleženci seminarja pa so začeli
navdušeno ploskati. Nastala je nepopisna evforija.
16 Delo (3. september 1990).
