Page 56 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 56
ali zelo verjetno dogodilo. Več naših učencev, kakor je to značilno za izraču-
nano evropsko povprečje ICCS 2016, meni, da bo terorizem večja grožnja po
Evropi (tako meni približno 75 % naših učencev, evropsko povprečje je prib-
ližno 68 % učencev), da bodo na Evropo bolj vplivale neevropske sile (tako
meni okoli 73 % naših učencev, evropsko povprečje je 67 %), približno polovi-
ca naših učencev meni, da bo gospodarstvo v vseh evropskih državah šibkej-
še (evropsko povprečje je okoli 43 %), najbolj pa naši učenci izstopajo pri oce-
ni, da se bosta v Evropi v prihodnje povečali revščina in nezaposlenost (da se
bo to verjetno ali zelo verjetno zgodilo, meni okoli 67 % naših učencev, evrop-
sko povprečje je 52 %). Tudi tukaj zato niso presenetljive točke na lestvici stali-
šč naših učencev glede negativnih pričakovanj o prihodnosti v Evropi. Vendar
je potrebno to lestvico gledati drugače kakor predhodno. Mednarodno poro-
čanje pri lestvici negativnih scenarijev glede prihodnosti Evrope je izračunano
na podlagi deleža učencev, ki se s temi negativnimi scenariji niso strinjali. Za
Slovenijo to pomeni, da imamo statistično značilno manjši delež učencev v pri-
merjavi z evropskim povprečjem ICCS 2016, ki se s trditvami o negativnih sce-
narijih prihodnosti Evrope niso strinjali. Na drugi strani vidimo, da imajo Bolga-
56 rija, Hrvaška, Danska, Finska, Latvija, Litva, Nizozemska in Švedska večje deleže
učencev, ki se z negativnimi scenariji o prihodnosti Evrope niso strinjali (večje
od Slovenije in hkrati večje, kakor je pri evropskem povprečju ICCS 2016). Dve
državi sta okoli evropskega povprečja (Estonija in Norveška).
V spodnji tabeli predstavljamo rezultate stališč naših učencev o prihodno-
sti Evrope, tako trditve, ki smo jih poimenovali negativni scenariji o prihodno-
sti Evrope, kakor trditve, ki smo jih poimenovali pozitivni scenariji o prihodno-
sti Evrope. Predstavljamo pa vse štiri možne kategorije odgovorov.
Iz tabele 5.2 razberemo tudi deleže naših učencev, ki se s posameznimi tr-
ditvami o pozitivnem ali negativnem scenariju prihodnosti Evrope niso stri-
njali, oziroma, natančneje, se jim ti scenariji ne zdijo verjetni ali se jim sploh ne
zdijo verjetni.3 Če začnemo pri pozitivnih scenarijih, vidimo, da se približno 18
% naših učencev ne zdi verjetno, da bo sodelovanje med evropskimi državami
v prihodnje močnejše, približno 3 % naših učencev pa se to sploh ne zdi ver-
jetno. Okoli 42 % naših učencev se ne zdi verjetno in okoli 9 % se jim sploh ne
zdi verjetno, da bo po vseh Evropi v prihodnje več miru. Približno 46 % se ne
zdi verjetno, da bo v prihodnje v Evropi manjša onesnaženost zraka in vode,
tistih, ki se jim slednje sploh ne zdi verjetno, je okoli 14 %. Okoli 23 % učencem
se ne zdi verjetno, da se bo v Evropi demokracija okrepila, in okoli 3 % se jim
to sploh ne zdi verjetno. In sedaj nestrinjanje z negativnimi scenariji o prihod
nosti Evrope: okoli 29 % naših učencev se ne zdi verjetno, da se bosta v Evropi
revščina in nezaposlenost povečali, takih, ki se jim ta scenarij sploh ne zdi ver-
jeten, je okoli 4 %. Da bodo na Evropo bolj vplivale neevropske sile (npr. Kitaj-
ska, Indija, ZDA), ni verjetno za nekaj manj kot 24 % učencev in sploh ni verje-
3 Deleže tistih, ki so se s trditvami strinjali, smo namreč prikazali v dveh predhodnih slikah.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
nano evropsko povprečje ICCS 2016, meni, da bo terorizem večja grožnja po
Evropi (tako meni približno 75 % naših učencev, evropsko povprečje je prib-
ližno 68 % učencev), da bodo na Evropo bolj vplivale neevropske sile (tako
meni okoli 73 % naših učencev, evropsko povprečje je 67 %), približno polovi-
ca naših učencev meni, da bo gospodarstvo v vseh evropskih državah šibkej-
še (evropsko povprečje je okoli 43 %), najbolj pa naši učenci izstopajo pri oce-
ni, da se bosta v Evropi v prihodnje povečali revščina in nezaposlenost (da se
bo to verjetno ali zelo verjetno zgodilo, meni okoli 67 % naših učencev, evrop-
sko povprečje je 52 %). Tudi tukaj zato niso presenetljive točke na lestvici stali-
šč naših učencev glede negativnih pričakovanj o prihodnosti v Evropi. Vendar
je potrebno to lestvico gledati drugače kakor predhodno. Mednarodno poro-
čanje pri lestvici negativnih scenarijev glede prihodnosti Evrope je izračunano
na podlagi deleža učencev, ki se s temi negativnimi scenariji niso strinjali. Za
Slovenijo to pomeni, da imamo statistično značilno manjši delež učencev v pri-
merjavi z evropskim povprečjem ICCS 2016, ki se s trditvami o negativnih sce-
narijih prihodnosti Evrope niso strinjali. Na drugi strani vidimo, da imajo Bolga-
56 rija, Hrvaška, Danska, Finska, Latvija, Litva, Nizozemska in Švedska večje deleže
učencev, ki se z negativnimi scenariji o prihodnosti Evrope niso strinjali (večje
od Slovenije in hkrati večje, kakor je pri evropskem povprečju ICCS 2016). Dve
državi sta okoli evropskega povprečja (Estonija in Norveška).
V spodnji tabeli predstavljamo rezultate stališč naših učencev o prihodno-
sti Evrope, tako trditve, ki smo jih poimenovali negativni scenariji o prihodno-
sti Evrope, kakor trditve, ki smo jih poimenovali pozitivni scenariji o prihodno-
sti Evrope. Predstavljamo pa vse štiri možne kategorije odgovorov.
Iz tabele 5.2 razberemo tudi deleže naših učencev, ki se s posameznimi tr-
ditvami o pozitivnem ali negativnem scenariju prihodnosti Evrope niso stri-
njali, oziroma, natančneje, se jim ti scenariji ne zdijo verjetni ali se jim sploh ne
zdijo verjetni.3 Če začnemo pri pozitivnih scenarijih, vidimo, da se približno 18
% naših učencev ne zdi verjetno, da bo sodelovanje med evropskimi državami
v prihodnje močnejše, približno 3 % naših učencev pa se to sploh ne zdi ver-
jetno. Okoli 42 % naših učencev se ne zdi verjetno in okoli 9 % se jim sploh ne
zdi verjetno, da bo po vseh Evropi v prihodnje več miru. Približno 46 % se ne
zdi verjetno, da bo v prihodnje v Evropi manjša onesnaženost zraka in vode,
tistih, ki se jim slednje sploh ne zdi verjetno, je okoli 14 %. Okoli 23 % učencem
se ne zdi verjetno, da se bo v Evropi demokracija okrepila, in okoli 3 % se jim
to sploh ne zdi verjetno. In sedaj nestrinjanje z negativnimi scenariji o prihod
nosti Evrope: okoli 29 % naših učencev se ne zdi verjetno, da se bosta v Evropi
revščina in nezaposlenost povečali, takih, ki se jim ta scenarij sploh ne zdi ver-
jeten, je okoli 4 %. Da bodo na Evropo bolj vplivale neevropske sile (npr. Kitaj-
ska, Indija, ZDA), ni verjetno za nekaj manj kot 24 % učencev in sploh ni verje-
3 Deleže tistih, ki so se s trditvami strinjali, smo namreč prikazali v dveh predhodnih slikah.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
