Page 61 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 61
61
Slika 5.6: Zaupanje učencev v evropske institucije
Vir: Losito et al., 2018: 43.
(ko bodo pridobili volilno pravico). V Sloveniji je okoli 82 % učencev poveda-
lo, da bodo zagotovo ali verjetno volili na lokalnih volitvah, takih ki so izrazi-
li to stopnjo strinjanja za nacionalne volitve, je bilo prav tako približno 82 %.
Najmanj naših učencev pa se v prihodnje namerava udeležiti volitev v Evropski
parlament, takih je bilo okoli 43 %. Če pogledamo te odstotke primerjaje z dru-
gimi evropskimi državami, vidimo, da so deleži naših učencev po posameznih
volitvah pod evropskim povprečjem. Če pogledamo trende med letoma 2009
in 2016, pa vidimo, da se je leta 2016 sicer večji delež naših učencev odločil, da
bodo v prihodnje zagotovo ali verjetno volili na lokalnih volitvah in volitvah v
Evropski parlament, za nacionalne volitve pa deleža nista statistično značilno
različna v letih 2009 in 2016: kar pomeni, da se namerava nacionalnih volitev v
prihodnje udeležiti približno enak delež učencev kakor leta 2009. Razberemo
pa iz slike tudi nameravane udeležbe učencev na volitvah za druge države ter
tovrstne trende. Tako, denimo, vidimo največje povišanje deleža glede priča-
percepcija učencev o evropi (in eu) ter njeni prihodnosti
Slika 5.6: Zaupanje učencev v evropske institucije
Vir: Losito et al., 2018: 43.
(ko bodo pridobili volilno pravico). V Sloveniji je okoli 82 % učencev poveda-
lo, da bodo zagotovo ali verjetno volili na lokalnih volitvah, takih ki so izrazi-
li to stopnjo strinjanja za nacionalne volitve, je bilo prav tako približno 82 %.
Najmanj naših učencev pa se v prihodnje namerava udeležiti volitev v Evropski
parlament, takih je bilo okoli 43 %. Če pogledamo te odstotke primerjaje z dru-
gimi evropskimi državami, vidimo, da so deleži naših učencev po posameznih
volitvah pod evropskim povprečjem. Če pogledamo trende med letoma 2009
in 2016, pa vidimo, da se je leta 2016 sicer večji delež naših učencev odločil, da
bodo v prihodnje zagotovo ali verjetno volili na lokalnih volitvah in volitvah v
Evropski parlament, za nacionalne volitve pa deleža nista statistično značilno
različna v letih 2009 in 2016: kar pomeni, da se namerava nacionalnih volitev v
prihodnje udeležiti približno enak delež učencev kakor leta 2009. Razberemo
pa iz slike tudi nameravane udeležbe učencev na volitvah za druge države ter
tovrstne trende. Tako, denimo, vidimo največje povišanje deleža glede priča-
percepcija učencev o evropi (in eu) ter njeni prihodnosti
