Page 60 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 60
čje pa je 85 %, pri čemer je v nekaterih državah strinjanje s to trditvijo višje ozi-
roma se več učencev s tem strinja ali zelo strinja: tako je npr. v Belgiji (flamski
del), Danski, Finski, Litvi, Malti, Nizozemski, Norveški in Švedski – v teh državah
se s tem strinja ali zelo strinja od 86 do 91 % učencev (največji delež učencev,
ki se s trditvijo strinja ali zelo strinja, imajo na Nizozemskem). Pri trditvi, da EU
skrbi za varovanje okolja, so naši učenci uvrščeni okoli evropskega povprečja.
Podobno je pri trditvi, da je EU dobra, ker imajo države skupen nabor pravil in
zakonov. Tudi pri tej trditvi ne odstopamo od evropskega povprečja ICCS 2016.
Na podlagi omenjenih trditev je bil izračunan tudi povprečni rezultat na lestvi-
ci stališč učencev do EU. Rezultati kažejo, da imajo pri tej lestvici najvišje pov-
prečne nacionalne vrednosti v Hrvaški, Litvi in Malti, najnižje pa v Belgiji (flam-
ski del), Danski, Latviji, Norveški, Sloveniji in Švedski.
Pri merjenju zaupanja učencev v evropske institucije smo slednje preverili
kot zaupanje v Evropsko komisijo in zaupanje v Evropski parlament.5 Prav tako
prikazujemo trende zaupanja v ti dve evropski instituciji, seveda za izobraže-
valne sisteme, ki so sodelovali v raziskavi ICCS 2009 in 2016. Prikazujemo pa re-
zultate – deleže učencev v vsaki posamezni državi, kjer učenci popolnoma ali
60 srednje zaupajo tema dvema institucijama. Iz slike 5.6 torej vidimo, da so na-
ši učenci v letu 2016 manj zaupali Evropski komisiji, kakor je bilo to značilno za
povprečje učencev evropskih držav, sodelujočih v ICCS 2016. Če primerjamo
deleža tega zaupanja med letoma 2009 in 2016, hkrati lahko ugotovimo, da so
trendi pozitivni, kar velja tako za evropsko povprečje kakor za delež učencev iz
Slovenije; to pomeni, da je v letu 2016 večji delež teh, ki popolnoma ali srednje
zaupajo Evropski komisiji, kakor je bil v letu 2009. Tudi pri zaupanju v Evropski
parlament so trendi pozitivni, za evropsko povprečje in za učence iz Slovenije.
Skratka, večji delež naših učencev, pa tudi učencev na ravni evropskega pov-
prečja ICCS 2016, Evropskemu parlamentu v letu 2016 popolnoma ali srednje
zaupa, kakor je bilo to značilno za učence, ki so na to vprašanje odgovarjali le-
ta 2009. Vidimo pa še nekaj, in sicer da je delež učencev, ki popolnoma ali sre-
dnje zaupa Evropskemu parlamentu statistično značilno manjši, kakor to velja
za evropsko povprečje. Če zapišemo še v številkah: v Sloveniji je Evropski ko-
misiji v letu 2016 popolnoma ali srednje zaupalo okoli 63 % učencev, Evropske-
mu parlamentu pa okoli 64 % naših učencev.
V nadaljevanju si poglejmo pričakovano volilno udeležbo učencev na voli-
tvah, seveda tedaj, ko bodo imeli volilno pravico.6 Gre za vprašanje, v katerem
so bili učenci vprašani po udeležbi na lokalnih, nacionalnih in evropskih voli-
tvah (tj. volitvah v Evropski parlament).
Slika 5.7 kaže odstotke učencev, ki so povedali, da bodo zagotovo ali verje-
tno volili na lokalnih in nacionalnih volitvah ter volitvah v Evropski parlament
5 Rezultate o zaupanju nacionalnim institucijam (in tovrstne trende glede na cikla 2009 in 2016) je
mogoče najti v monografiji ICCS 2016, in sicer Klemenčič et al., 2019).
6 Gre za pasivno volilno pravico.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
roma se več učencev s tem strinja ali zelo strinja: tako je npr. v Belgiji (flamski
del), Danski, Finski, Litvi, Malti, Nizozemski, Norveški in Švedski – v teh državah
se s tem strinja ali zelo strinja od 86 do 91 % učencev (največji delež učencev,
ki se s trditvijo strinja ali zelo strinja, imajo na Nizozemskem). Pri trditvi, da EU
skrbi za varovanje okolja, so naši učenci uvrščeni okoli evropskega povprečja.
Podobno je pri trditvi, da je EU dobra, ker imajo države skupen nabor pravil in
zakonov. Tudi pri tej trditvi ne odstopamo od evropskega povprečja ICCS 2016.
Na podlagi omenjenih trditev je bil izračunan tudi povprečni rezultat na lestvi-
ci stališč učencev do EU. Rezultati kažejo, da imajo pri tej lestvici najvišje pov-
prečne nacionalne vrednosti v Hrvaški, Litvi in Malti, najnižje pa v Belgiji (flam-
ski del), Danski, Latviji, Norveški, Sloveniji in Švedski.
Pri merjenju zaupanja učencev v evropske institucije smo slednje preverili
kot zaupanje v Evropsko komisijo in zaupanje v Evropski parlament.5 Prav tako
prikazujemo trende zaupanja v ti dve evropski instituciji, seveda za izobraže-
valne sisteme, ki so sodelovali v raziskavi ICCS 2009 in 2016. Prikazujemo pa re-
zultate – deleže učencev v vsaki posamezni državi, kjer učenci popolnoma ali
60 srednje zaupajo tema dvema institucijama. Iz slike 5.6 torej vidimo, da so na-
ši učenci v letu 2016 manj zaupali Evropski komisiji, kakor je bilo to značilno za
povprečje učencev evropskih držav, sodelujočih v ICCS 2016. Če primerjamo
deleža tega zaupanja med letoma 2009 in 2016, hkrati lahko ugotovimo, da so
trendi pozitivni, kar velja tako za evropsko povprečje kakor za delež učencev iz
Slovenije; to pomeni, da je v letu 2016 večji delež teh, ki popolnoma ali srednje
zaupajo Evropski komisiji, kakor je bil v letu 2009. Tudi pri zaupanju v Evropski
parlament so trendi pozitivni, za evropsko povprečje in za učence iz Slovenije.
Skratka, večji delež naših učencev, pa tudi učencev na ravni evropskega pov-
prečja ICCS 2016, Evropskemu parlamentu v letu 2016 popolnoma ali srednje
zaupa, kakor je bilo to značilno za učence, ki so na to vprašanje odgovarjali le-
ta 2009. Vidimo pa še nekaj, in sicer da je delež učencev, ki popolnoma ali sre-
dnje zaupa Evropskemu parlamentu statistično značilno manjši, kakor to velja
za evropsko povprečje. Če zapišemo še v številkah: v Sloveniji je Evropski ko-
misiji v letu 2016 popolnoma ali srednje zaupalo okoli 63 % učencev, Evropske-
mu parlamentu pa okoli 64 % naših učencev.
V nadaljevanju si poglejmo pričakovano volilno udeležbo učencev na voli-
tvah, seveda tedaj, ko bodo imeli volilno pravico.6 Gre za vprašanje, v katerem
so bili učenci vprašani po udeležbi na lokalnih, nacionalnih in evropskih voli-
tvah (tj. volitvah v Evropski parlament).
Slika 5.7 kaže odstotke učencev, ki so povedali, da bodo zagotovo ali verje-
tno volili na lokalnih in nacionalnih volitvah ter volitvah v Evropski parlament
5 Rezultate o zaupanju nacionalnim institucijam (in tovrstne trende glede na cikla 2009 in 2016) je
mogoče najti v monografiji ICCS 2016, in sicer Klemenčič et al., 2019).
6 Gre za pasivno volilno pravico.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
