Page 53 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 53
ntskim ozadjem. Švedska je bila edina država, kjer imajo učenci iz družin z 53
imigrantskim ozadjem višje vrednosti na lestvici sodelovanja kakor učenci, ki
izhajajo iz družin brez imigrantskega ozadja. V vseh državah oziroma izobra-
ževalnih sistemih pa vidimo, da so učenci z doseženo ravnjo B pri državljanski
vednosti ali celo z višjo doseženo ravnjo tisti učenci, ki so v povprečju izražali po-
zitivnejša stališča do sodelovanja med evropskimi državami. Če pogledamo Slo-
venijo, so statistično značilne razlike le pri primerjavi med skupinama glede na
nivo državljanske vednosti, ni pa statistično značilnih razlik, če skupini primer-
jamo po spolu (dečki naspr. deklicam) in migrantskem ozadju učencev (učen-
ci iz družin brez imigrantskega ozadja naspr. učencem iz družin z imigrantskim
ozadjem).
Če slika 5.1 uporablja le dve kategoriji odgovorov učencev, si za primer Slo-
venije poglejmo deleže učencev, ki so pri odgovarjanju na posamezne trditve
o sodelovanju v Evropi odgovarjali na vse kategorije odgovorov.
Iz tabele 5.1 vidimo, da so največji deleži naših učencev, ki so s trditvami iz-
razili nestrinjanje (bodisi ne strinjam se ali nikakor se ne strinjam), pri trditvah
glede sodelovanja evropskih držav pri vzpostavitvi evropske vojske za mirov-
ne operacije, glede sodelovanja v boju proti nezakonitemu imigriranju iz ne-
evropskih držav, priznavanja vseh izobrazbenih kvalifikacij, doseženih v kate-
rikoli drugi evropski državi ter pri zagotavljanju zatočišč ljudem, ki jih v njihovi
državi preganjajo.
Percepcija učencev do prihodnosti Evrope
Evropski regionalni modul ICCS 2016 je vključeval vprašanje, ki je poskušalo za-
jeti, kako si učenci predstavljajo prihodnost Evrope v zvezi s potencialnimi te-
žavami in z razvojem v Evropi. V vprašanju smo učence vprašali, ali pričakujejo,
da se bo v prihodnosti v Evropi zgodilo nekaj pozitivnega – pozitivni scenarij
in nekaj negativnega – negativni scenarij prihodnosti Evrope. Na tej podlagi
sta bili oblikovani tudi dve lestvici, ki pričata o stališčih učencev o prihodnosti
Evrope (pozitivni scenarij, negativni scenarij).
Iz slike 5.3 lahko razberemo, da so naši učenci manj naklonjeni pozitivnim
scenarijem o prihodnosti Evrope, kakor to velja za evropsko povprečje ICCS
2016. Pri vsaki od posameznih trditev imamo namreč manjši delež učencev, ki
so izbrali odgovor, da se bo v Evropi v prihodnje nekaj verjetno ali zelo verje-
tno dogodilo: in sicer da bo sodelovanje med evropskimi državami močnej-
še (približno 79 % naših učencev meni tako, evropsko povprečje ICS 2016 je
86 %), da bo po Evropi več miru (približno 49 % naših učencev, evropsko pov-
prečje je 64 % učencev – to je bila tudi trditev, kjer so učenci iz Slovenije naj-
bolj odstopali od evropskega povprečja), da bo v prihodnje v Evropi manjša
onesnaženost zraka in vode (približno 40 % naših učencev, evropsko povpre-
percepcija učencev o evropi (in eu) ter njeni prihodnosti
imigrantskim ozadjem višje vrednosti na lestvici sodelovanja kakor učenci, ki
izhajajo iz družin brez imigrantskega ozadja. V vseh državah oziroma izobra-
ževalnih sistemih pa vidimo, da so učenci z doseženo ravnjo B pri državljanski
vednosti ali celo z višjo doseženo ravnjo tisti učenci, ki so v povprečju izražali po-
zitivnejša stališča do sodelovanja med evropskimi državami. Če pogledamo Slo-
venijo, so statistično značilne razlike le pri primerjavi med skupinama glede na
nivo državljanske vednosti, ni pa statistično značilnih razlik, če skupini primer-
jamo po spolu (dečki naspr. deklicam) in migrantskem ozadju učencev (učen-
ci iz družin brez imigrantskega ozadja naspr. učencem iz družin z imigrantskim
ozadjem).
Če slika 5.1 uporablja le dve kategoriji odgovorov učencev, si za primer Slo-
venije poglejmo deleže učencev, ki so pri odgovarjanju na posamezne trditve
o sodelovanju v Evropi odgovarjali na vse kategorije odgovorov.
Iz tabele 5.1 vidimo, da so največji deleži naših učencev, ki so s trditvami iz-
razili nestrinjanje (bodisi ne strinjam se ali nikakor se ne strinjam), pri trditvah
glede sodelovanja evropskih držav pri vzpostavitvi evropske vojske za mirov-
ne operacije, glede sodelovanja v boju proti nezakonitemu imigriranju iz ne-
evropskih držav, priznavanja vseh izobrazbenih kvalifikacij, doseženih v kate-
rikoli drugi evropski državi ter pri zagotavljanju zatočišč ljudem, ki jih v njihovi
državi preganjajo.
Percepcija učencev do prihodnosti Evrope
Evropski regionalni modul ICCS 2016 je vključeval vprašanje, ki je poskušalo za-
jeti, kako si učenci predstavljajo prihodnost Evrope v zvezi s potencialnimi te-
žavami in z razvojem v Evropi. V vprašanju smo učence vprašali, ali pričakujejo,
da se bo v prihodnosti v Evropi zgodilo nekaj pozitivnega – pozitivni scenarij
in nekaj negativnega – negativni scenarij prihodnosti Evrope. Na tej podlagi
sta bili oblikovani tudi dve lestvici, ki pričata o stališčih učencev o prihodnosti
Evrope (pozitivni scenarij, negativni scenarij).
Iz slike 5.3 lahko razberemo, da so naši učenci manj naklonjeni pozitivnim
scenarijem o prihodnosti Evrope, kakor to velja za evropsko povprečje ICCS
2016. Pri vsaki od posameznih trditev imamo namreč manjši delež učencev, ki
so izbrali odgovor, da se bo v Evropi v prihodnje nekaj verjetno ali zelo verje-
tno dogodilo: in sicer da bo sodelovanje med evropskimi državami močnej-
še (približno 79 % naših učencev meni tako, evropsko povprečje ICS 2016 je
86 %), da bo po Evropi več miru (približno 49 % naših učencev, evropsko pov-
prečje je 64 % učencev – to je bila tudi trditev, kjer so učenci iz Slovenije naj-
bolj odstopali od evropskega povprečja), da bo v prihodnje v Evropi manjša
onesnaženost zraka in vode (približno 40 % naših učencev, evropsko povpre-
percepcija učencev o evropi (in eu) ter njeni prihodnosti
