Page 50 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 50
eden izmed najopaznejših učinkov napetosti, ki se je pojavila med državami
članicami zaradi tega množičnega gibanja ljudi.2
Evropski regionalni vprašalnik ICCS 2016 je vseboval sklop osmih trditev, ki
preučujejo odnos učencev do sodelovanja med evropskimi državami. To vpra-
šanje je poskušalo zajeti stališča učencev o sprejetju skupnih politik v Evropi
ali o sodelovanju na določenih področjih. Posamezne trditve in kategorije mo-
žnih odgovorov so vidne iz slike spodaj. Iz teh posameznih trditev je bila izra-
čunana tudi lestvica stališč učencev do sodelovanja med evropskimi državami.
Najprej si poglejmo deleže naših učencev v primerjavi z evropskim povpreč-
jem ICCS 2016 na vsako posamezno trditev.
Iz slike 5.1 vidimo relativno nizke variacije odgovorov med učenci iz posa-
meznih evropskih držav. Učenci iz Slovenije so bili nad evropskim povprečjem
ICCS 2016 pri trditvah, da bi evropske države morale sodelovati, da zagotovi-
jo večjo stopnjo zaposlenosti; da bi morale imeti evropsko vojsko za mirovne
operacije; pri zagotavljanju zatočišča ljudem, ki jih v njihovi državi preganjajo
zaradi rasnega razlikovanja, političnih ali verskih prepričanj. To pomeni, da se je
več naših učencev s temi trditvami strinjalo ali zelo strinjalo, kakor se jih je stri-
50 njalo ali zelo strinjalo v evropskem povprečju. Pod evropskim povprečjem ICCS
2016 pa so bili naši učenci pri trditvi, da bi morale evropske države sodelovati v
boju proti nezakoniti imigraciji iz neevropskih držav. S to trditvijo se je strinja-
lo ali zelo strinjalo približno 84 % naših učencev in približno 87 % vseh učen-
cev v evropskem povprečju. Pri treh trditvah pa se naši učenci niso statistično
značilno razlikovali od evropskega povprečja (kar pomeni, približno enak delež
učencev se je strinjal ali zelo strinjal s temi trditvami, kot je to značilno za evrop-
sko povprečje). Gre za trditve o sodelovanju evropskih držav pri varovanju oko-
lja, sodelovanju zaradi krepitve lastnega gospodarstva ter pri sodelovanju za
preprečevanje terorizma in v boju proti terorizmu. Slika kaže tudi povprečne
vrednosti lestvice stališč učenčev do sodelovanja v Evropi. Vidimo, da so naši
učenci bolj naklonjeni sodelovanju v Evropi (natančneje, večji delež učencev je
temu naklonjen), kakor to velja za evropsko povprečje ICCS 2016. Vidimo tudi,
da temu vendarle niso tako naklonjeni, kot, recimo, učenci iz Hrvaške.
Slika 5.2 prikazuje nacionalna povprečja na lestvici stališč do sodelovanja
med evropskimi državami glede na spol, migrantsko ozadje učencev in raven
državljanske vednosti. Iz prikazanega evropskega povprečja ICCS 2016 vidimo,
da je mogoče najti le nekaj očitnih povezav med stališči do sodelovanja evrop-
skih držav in spolom učencev ter imigrantskim ozadjem. Dečki so bili statistič-
no značilno manj pozitivni glede sodelovanja med evropskimi državami v Bel-
giji (flamski del), Danski, Nizozemski in Švedski, medtem ko so imeli učenci in
učenke iz družin brez migrantskega ozadja v Danski, Estoniji, Italiji in Latviji po-
zitivnejša stališča do sodelovanja v primerjavi z njihovimi vrstniki iz družin z imi-
2 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 34−35.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
članicami zaradi tega množičnega gibanja ljudi.2
Evropski regionalni vprašalnik ICCS 2016 je vseboval sklop osmih trditev, ki
preučujejo odnos učencev do sodelovanja med evropskimi državami. To vpra-
šanje je poskušalo zajeti stališča učencev o sprejetju skupnih politik v Evropi
ali o sodelovanju na določenih področjih. Posamezne trditve in kategorije mo-
žnih odgovorov so vidne iz slike spodaj. Iz teh posameznih trditev je bila izra-
čunana tudi lestvica stališč učencev do sodelovanja med evropskimi državami.
Najprej si poglejmo deleže naših učencev v primerjavi z evropskim povpreč-
jem ICCS 2016 na vsako posamezno trditev.
Iz slike 5.1 vidimo relativno nizke variacije odgovorov med učenci iz posa-
meznih evropskih držav. Učenci iz Slovenije so bili nad evropskim povprečjem
ICCS 2016 pri trditvah, da bi evropske države morale sodelovati, da zagotovi-
jo večjo stopnjo zaposlenosti; da bi morale imeti evropsko vojsko za mirovne
operacije; pri zagotavljanju zatočišča ljudem, ki jih v njihovi državi preganjajo
zaradi rasnega razlikovanja, političnih ali verskih prepričanj. To pomeni, da se je
več naših učencev s temi trditvami strinjalo ali zelo strinjalo, kakor se jih je stri-
50 njalo ali zelo strinjalo v evropskem povprečju. Pod evropskim povprečjem ICCS
2016 pa so bili naši učenci pri trditvi, da bi morale evropske države sodelovati v
boju proti nezakoniti imigraciji iz neevropskih držav. S to trditvijo se je strinja-
lo ali zelo strinjalo približno 84 % naših učencev in približno 87 % vseh učen-
cev v evropskem povprečju. Pri treh trditvah pa se naši učenci niso statistično
značilno razlikovali od evropskega povprečja (kar pomeni, približno enak delež
učencev se je strinjal ali zelo strinjal s temi trditvami, kot je to značilno za evrop-
sko povprečje). Gre za trditve o sodelovanju evropskih držav pri varovanju oko-
lja, sodelovanju zaradi krepitve lastnega gospodarstva ter pri sodelovanju za
preprečevanje terorizma in v boju proti terorizmu. Slika kaže tudi povprečne
vrednosti lestvice stališč učenčev do sodelovanja v Evropi. Vidimo, da so naši
učenci bolj naklonjeni sodelovanju v Evropi (natančneje, večji delež učencev je
temu naklonjen), kakor to velja za evropsko povprečje ICCS 2016. Vidimo tudi,
da temu vendarle niso tako naklonjeni, kot, recimo, učenci iz Hrvaške.
Slika 5.2 prikazuje nacionalna povprečja na lestvici stališč do sodelovanja
med evropskimi državami glede na spol, migrantsko ozadje učencev in raven
državljanske vednosti. Iz prikazanega evropskega povprečja ICCS 2016 vidimo,
da je mogoče najti le nekaj očitnih povezav med stališči do sodelovanja evrop-
skih držav in spolom učencev ter imigrantskim ozadjem. Dečki so bili statistič-
no značilno manj pozitivni glede sodelovanja med evropskimi državami v Bel-
giji (flamski del), Danski, Nizozemski in Švedski, medtem ko so imeli učenci in
učenke iz družin brez migrantskega ozadja v Danski, Estoniji, Italiji in Latviji po-
zitivnejša stališča do sodelovanja v primerjavi z njihovimi vrstniki iz družin z imi-
2 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 34−35.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
