Page 48 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 48
eno pomembno vprašanje v zvezi s sodelovanjem med evropskimi državami je
priznavanje izobraževalnih kvalifikacij, doseženih v drugih evropskih državah.
Sodelovanje na tem področju prispeva k povečanju prostovoljne mobilnosti
mladih Evropejcev in njihovemu prizadevanju za delo, študij ali usposabljanje
v drugi državi članici EU. V letu 2014 je bila v 28 državah članicah EU opravljena
anketa med 13.437 mladimi Evropejci, starimi med 16 in 30 let. Raziskava je bi-
la del European Youth Event (EYE) leta 2014, ki ga je organiziral Evropski parla-
ment (Flash Eurobarometer of the European Parliament, 2014), in je pokazala, da
si približno štirje od 10 mladih (43 %) prizadevajo za svobodo do mobilnosti.
Med evropskimi državami, ki so vključene v ICCS 2016, so te težnje v glavnem
prisotne v Sloveniji, Estoniji in Italiji, pri čemer je približno 60 % anketirancev
izjavilo, da želijo svobodo do mobilnosti. Najnižji odstotki v zvezi s tem so se
izkazali pri mladih iz Belgije in Nizozemske. Približno 30 % vprašanih je izrazilo
željo po delu, študiju ali usposabljanju v drugi državi EU (Evropski parlament,
2014). Raziskava Flash Eurobarometer Survey iz leta 2014 je pokazala, da je prib-
ližno 26 % mladih anketirancev menilo, da bi se bili zaradi finančne krize v raz-
ličnih evropskih državah prisiljeni preseliti (tj. iti v drugo državo EU, da bi štu-
48 dirali ali delali). Od anketirancev v evropskih državah, vključenih v ICCS 2016, je
imelo to stališče o mobilnosti približno 40 % anketirancev v Sloveniji, Italiji in
Bolgariji, na Hrvaškem pa 53 % (najvišji odstotek). V ICCS 2016 vključene evrop-
ske države z nižjo stopnjo brezposelnosti so zabeležile nižje odstotke mladih,
ki se počutijo prisiljeni preseliti. To je veljalo za Belgijo, Dansko, Nizozemsko,
Finsko in Švedsko, kjer je več kot 90 % mladih anketirancev napovedalo, da se v
primeru krize ne bi bili prisiljeni preseliti (Evropski parlament, 2014). Drugo po-
membno vprašanje, ki se pojavlja na evropski ravni, zadeva sodelovanje med
evropskimi državami pri obravnavi nedavnega množičnega gibanja beguncev.
Od leta 2014 naprej je Evropa doživela največje množično gibanje ljudi, ki išče-
jo azil, od druge svetovne vojne. Večina jih je pobegnila iz vojnih območij, kot
so Sirija, Afganistan in Irak. Veliko ljudi je EU doseglo po nevarnih potovanjih
po kopnem ali po morju. Najpogosteje so najprej prišli v Grčijo ali Italijo, nato
pa poskusili doseči druge države EU v severni Evropi (npr. Švedsko ali Nemčijo).
Potovali so skozi druge države članice EU, kot so Madžarska, Slovenija in Hrva-
ška. V letih 2015 in 2016 je bilo število prošenj za azil v EU-28 približno 1,3 mili-
jona (Eurostat, 2017). Ta ogromen dotok migrantov je povzročil napetosti med
državami članicami EU, zlasti zaradi dejstva, da število prošenj za azil ni enako
dodeljeno vsem državam članicam. V letu 2015 je pet držav članic EU (Nemči-
ja, Madžarska, Švedska, Avstrija in Italija) registriralo 75 % vseh prošenj za azil
(Sabbati, 2016). Drugo kritično vprašanje se nanaša na tranzitne države. Te dr-
žave, ki so navadno preobremenjene s stalnim prihodom in sorazmernim ob-
segom zagotavljanja osnovne humanitarne pomoči, običajno zaprosijo za po-
moč EU. Ponovna vzpostavitev nadzora na notranjih mejah med državami EU
in s tem omejevanje svobode gibanja v državah schengenskega območja je bil
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
priznavanje izobraževalnih kvalifikacij, doseženih v drugih evropskih državah.
Sodelovanje na tem področju prispeva k povečanju prostovoljne mobilnosti
mladih Evropejcev in njihovemu prizadevanju za delo, študij ali usposabljanje
v drugi državi članici EU. V letu 2014 je bila v 28 državah članicah EU opravljena
anketa med 13.437 mladimi Evropejci, starimi med 16 in 30 let. Raziskava je bi-
la del European Youth Event (EYE) leta 2014, ki ga je organiziral Evropski parla-
ment (Flash Eurobarometer of the European Parliament, 2014), in je pokazala, da
si približno štirje od 10 mladih (43 %) prizadevajo za svobodo do mobilnosti.
Med evropskimi državami, ki so vključene v ICCS 2016, so te težnje v glavnem
prisotne v Sloveniji, Estoniji in Italiji, pri čemer je približno 60 % anketirancev
izjavilo, da želijo svobodo do mobilnosti. Najnižji odstotki v zvezi s tem so se
izkazali pri mladih iz Belgije in Nizozemske. Približno 30 % vprašanih je izrazilo
željo po delu, študiju ali usposabljanju v drugi državi EU (Evropski parlament,
2014). Raziskava Flash Eurobarometer Survey iz leta 2014 je pokazala, da je prib-
ližno 26 % mladih anketirancev menilo, da bi se bili zaradi finančne krize v raz-
ličnih evropskih državah prisiljeni preseliti (tj. iti v drugo državo EU, da bi štu-
48 dirali ali delali). Od anketirancev v evropskih državah, vključenih v ICCS 2016, je
imelo to stališče o mobilnosti približno 40 % anketirancev v Sloveniji, Italiji in
Bolgariji, na Hrvaškem pa 53 % (najvišji odstotek). V ICCS 2016 vključene evrop-
ske države z nižjo stopnjo brezposelnosti so zabeležile nižje odstotke mladih,
ki se počutijo prisiljeni preseliti. To je veljalo za Belgijo, Dansko, Nizozemsko,
Finsko in Švedsko, kjer je več kot 90 % mladih anketirancev napovedalo, da se v
primeru krize ne bi bili prisiljeni preseliti (Evropski parlament, 2014). Drugo po-
membno vprašanje, ki se pojavlja na evropski ravni, zadeva sodelovanje med
evropskimi državami pri obravnavi nedavnega množičnega gibanja beguncev.
Od leta 2014 naprej je Evropa doživela največje množično gibanje ljudi, ki išče-
jo azil, od druge svetovne vojne. Večina jih je pobegnila iz vojnih območij, kot
so Sirija, Afganistan in Irak. Veliko ljudi je EU doseglo po nevarnih potovanjih
po kopnem ali po morju. Najpogosteje so najprej prišli v Grčijo ali Italijo, nato
pa poskusili doseči druge države EU v severni Evropi (npr. Švedsko ali Nemčijo).
Potovali so skozi druge države članice EU, kot so Madžarska, Slovenija in Hrva-
ška. V letih 2015 in 2016 je bilo število prošenj za azil v EU-28 približno 1,3 mili-
jona (Eurostat, 2017). Ta ogromen dotok migrantov je povzročil napetosti med
državami članicami EU, zlasti zaradi dejstva, da število prošenj za azil ni enako
dodeljeno vsem državam članicam. V letu 2015 je pet držav članic EU (Nemči-
ja, Madžarska, Švedska, Avstrija in Italija) registriralo 75 % vseh prošenj za azil
(Sabbati, 2016). Drugo kritično vprašanje se nanaša na tranzitne države. Te dr-
žave, ki so navadno preobremenjene s stalnim prihodom in sorazmernim ob-
segom zagotavljanja osnovne humanitarne pomoči, običajno zaprosijo za po-
moč EU. Ponovna vzpostavitev nadzora na notranjih mejah med državami EU
in s tem omejevanje svobode gibanja v državah schengenskega območja je bil
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
