Page 41 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 41
Vendar si najprej poglejmo, koliko učencev v posamezni državi (izobraže- 41
valnem sistemu) se je s posameznimi trditvami (ki so sicer vključene v lestvico
stališč do enakih možnosti za imigrante) strinjalo ali zelo strinjalo. To vidimo iz
slike 4.4. Deleži učencev, ki so pod ali nad evropskim povprečjem ICCS 2016, so
namreč med posameznimi državami zelo razpršeni. Učenci iz šestih izobraže-
valnih sistemov so pod mednarodnim povprečjem glede na izračunano evrop-
sko povprečje ICCS 2016 pri trditvi, da bi imigranti morali imeti možnost, da še
naprej govorijo svoj jezik; gre za Dansko, Estonijo in Italijo. V primeru Belgije
(flamskega dela), Latvije in Nizozemske, pa njihovi učenci od evropskega pov-
prečja ICCS 2016 odstopajo še bolj – v povprečju za več kot 10 %. V vseh teh pri-
merih manj učencev v teh državah meni, da bi imigranti morali imeti pravico
govoriti svoj jezik, kakor je to izračunano za evropsko povprečje. Slovenija je
ena od držav (zraven Bolgarije, Hrvaške, Litve, Malte, Norveške in Švedske, kjer
več učencev, kakor je to značilno za evropsko povprečje ICCS 2016, meni, da bi
imigranti morali imeti to pravico. Prav tako je Slovenija ena od osmih držav, v
katerih več učencev meni, da bi otroci imigrantov morali imeti enake možnos-
ti za izobraževanje kot drugi otroci v državi, kakor je to značilno za evropsko
povprečje ICCS 2016. Zraven Slovenije tako menijo še učenci iz Belgije (flam-
skega dela), Hrvaške, Danske, Italije, Litve, Norveške in Švedske. Tudi pri trditvi,
da bi imigranti, ki v državi živijo več let, morali imeti volilno pravico,12 več naših
učencev, kakor je to značilno za evropsko povprečje ICCS 2016, meni tako. Pri
trditvi, da bi imigranti morali imeti možnost, da ohranijo svoje navade in na-
čin življenja, in pri trditvi, da bi imigranti morali imeti enake pravice kot vsi dru-
gi v državi, so naši učenci nad evropskim povprečjem ICCS 2016, kar pomeni,
da več naših učencev podpira to pravico, kakor je to značilno za sodelujoče dr-
žave, ki tvorijo evropsko povprečje. Pa poglejmo zgolj še primerjavo (v odstot-
kih) med evropskim povprečjem pri teh posameznih trditvah in slovenskim
povprečjem. Okoli 68 % učencev iz sodelujočih izobraževalnih sistemov meni,
da bi imigranti morali imeti možnost, da še naprej govorijo svoj jezik, v Slove-
niji je učencev, ki menijo tako, okoli 95 %. Okoli 93 % je povprečje za sodelujo-
če evropske države, ki menijo, da bi otroci imigrantov morali imeti enake pra-
vice za izobraževanje kot vsi drugi otroci v državi, pri nas se s to trditvijo strinja
okoli 95 % osmošolcev. Okoli 75 % učencev na evropski ravni meni, da bi prise-
ljenci, ki v državi živijo več let, morali imeti pasivno volilno pravico, pri nas tako
meni okoli 82 % učencev, ki so bili vključeni v Evropski regionalni modul ICCS
2016. Da bi priseljenci morali imeti pravico, da ohranijo svoj jezik in navade,
meni približno 79 % naših osmošolcev, kar je več, kakor je to značilno za evrop-
sko povprečje, ki je 73 %. Okoli 88 % učencev iz sodelujočih evropskih držav
meni, da bi imigranti morali imeti enake pravice kot vsi drugi v državi, pri nas
tako meni okoli 92 %. Vse primerjave v okviru Slovenija – evropsko povprečje
12 Izpostavljena je bila pasivna volilna pravica.
stališča učencev o svobodi gibanja in imigracijah v evropi
valnem sistemu) se je s posameznimi trditvami (ki so sicer vključene v lestvico
stališč do enakih možnosti za imigrante) strinjalo ali zelo strinjalo. To vidimo iz
slike 4.4. Deleži učencev, ki so pod ali nad evropskim povprečjem ICCS 2016, so
namreč med posameznimi državami zelo razpršeni. Učenci iz šestih izobraže-
valnih sistemov so pod mednarodnim povprečjem glede na izračunano evrop-
sko povprečje ICCS 2016 pri trditvi, da bi imigranti morali imeti možnost, da še
naprej govorijo svoj jezik; gre za Dansko, Estonijo in Italijo. V primeru Belgije
(flamskega dela), Latvije in Nizozemske, pa njihovi učenci od evropskega pov-
prečja ICCS 2016 odstopajo še bolj – v povprečju za več kot 10 %. V vseh teh pri-
merih manj učencev v teh državah meni, da bi imigranti morali imeti pravico
govoriti svoj jezik, kakor je to izračunano za evropsko povprečje. Slovenija je
ena od držav (zraven Bolgarije, Hrvaške, Litve, Malte, Norveške in Švedske, kjer
več učencev, kakor je to značilno za evropsko povprečje ICCS 2016, meni, da bi
imigranti morali imeti to pravico. Prav tako je Slovenija ena od osmih držav, v
katerih več učencev meni, da bi otroci imigrantov morali imeti enake možnos-
ti za izobraževanje kot drugi otroci v državi, kakor je to značilno za evropsko
povprečje ICCS 2016. Zraven Slovenije tako menijo še učenci iz Belgije (flam-
skega dela), Hrvaške, Danske, Italije, Litve, Norveške in Švedske. Tudi pri trditvi,
da bi imigranti, ki v državi živijo več let, morali imeti volilno pravico,12 več naših
učencev, kakor je to značilno za evropsko povprečje ICCS 2016, meni tako. Pri
trditvi, da bi imigranti morali imeti možnost, da ohranijo svoje navade in na-
čin življenja, in pri trditvi, da bi imigranti morali imeti enake pravice kot vsi dru-
gi v državi, so naši učenci nad evropskim povprečjem ICCS 2016, kar pomeni,
da več naših učencev podpira to pravico, kakor je to značilno za sodelujoče dr-
žave, ki tvorijo evropsko povprečje. Pa poglejmo zgolj še primerjavo (v odstot-
kih) med evropskim povprečjem pri teh posameznih trditvah in slovenskim
povprečjem. Okoli 68 % učencev iz sodelujočih izobraževalnih sistemov meni,
da bi imigranti morali imeti možnost, da še naprej govorijo svoj jezik, v Slove-
niji je učencev, ki menijo tako, okoli 95 %. Okoli 93 % je povprečje za sodelujo-
če evropske države, ki menijo, da bi otroci imigrantov morali imeti enake pra-
vice za izobraževanje kot vsi drugi otroci v državi, pri nas se s to trditvijo strinja
okoli 95 % osmošolcev. Okoli 75 % učencev na evropski ravni meni, da bi prise-
ljenci, ki v državi živijo več let, morali imeti pasivno volilno pravico, pri nas tako
meni okoli 82 % učencev, ki so bili vključeni v Evropski regionalni modul ICCS
2016. Da bi priseljenci morali imeti pravico, da ohranijo svoj jezik in navade,
meni približno 79 % naših osmošolcev, kar je več, kakor je to značilno za evrop-
sko povprečje, ki je 73 %. Okoli 88 % učencev iz sodelujočih evropskih držav
meni, da bi imigranti morali imeti enake pravice kot vsi drugi v državi, pri nas
tako meni okoli 92 %. Vse primerjave v okviru Slovenija – evropsko povprečje
12 Izpostavljena je bila pasivna volilna pravica.
stališča učencev o svobodi gibanja in imigracijah v evropi
