Page 40 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 40
Stališča učencev do imigracije v Evropi
Nekatere raziskave, ki so analizirale odnos mladostnikov do imigriranja, so po-
udarile, kako strpnost staršev in vrstnikov ter ksenofobija pa tudi prijateljstva
med skupinami vplivajo na relativne spremembe odnosov učencev do imigri-
ranja (Davies et al., 2011; Degner in Dalege, 2013; Gniewosz in Noack, 2015; Mik-
likowska, 2017; van Zalk et al., 2013). Raziskave, ki so preučevale odnos mlado-
stnikov do pravic imigrantov in nacionalizma, so pokazale, da je večja verska
raznolikost in restriktivnejša politika državljanstva povezana z nižjimi stopnja-
mi podpore mladostnikov za pravice imigrantov (Barber, Fennelly in Torney-
-Purta, 2013). V raziskavah je poudarjeno, da imajo mladostnice v zvezi s pravi-
cami priseljencev pozitivnejši odnos do slednjih kot mladostniki (Amadeo et
al., 2002; Diaz-Veizades et al., 1995; Torney-Purta et al., 2001; Toth, 1995; Watts,
1996; Westin, 1998).10
Že rezultati raziskave državljanske vzgoje iz leta 1999 (Civic Education Study
– CivEd) so pokazali, da so učenci v osnovnih in srednjih šolah v večini poročali
o pozitivnem odnosu do pravic imigrantov (Amadeo et al., 2002; Torney-Purta
40 et al., 2001). Vprašalnik za učence ICCS 2009 je vseboval nekoliko spremenjeno
različico petih postavk, uporabljenih v lestvici CivEd. Rezultati so pokazali, da
so učenci iz priseljenskih družin izrazili višjo stopnjo odobravanja enakih pra-
vic in možnosti za imigrante kot učenci iz družin, ki nimajo migrantskega ozad-
ja (Schulz et. al., 2010). Za ICCS 2016 je bilo, zaradi posebnega pomena te teme
v evropskem kontekstu, v vprašalnik za učence vključeno vprašanje, ki je me-
rilo, koliko učenec odobrava enake pravice za imigrante. Namen tega vpraša-
nja je bil izmeriti, koliko učenci podpirajo načela zagotavljanja enakih pravic in
priložnosti imigrantom. Ker ima veliko držav, ki sodelujejo v raziskavi ICCS, ze-
lo malo imigriranja, so se postavke nanašale na imigriranje v katerokoli drža-
vo, ne samo na imigriranje v tisto, v kateri so živeli učenci. Naslednjih pet trdi-
tev (s kategorijami odgovorov zelo se strinjam, strinjam se, ne strinjam, nikakor
se ne strinjam) je bilo uporabljenih za merjenje odnosa evropskih učencev do
enakih pravic za imigrante: a) »Priseljenci bi morali imeti možnost, da še nap-
rej govorijo svoj jezik«; b) »Otroci priseljencev bi morali imeti enake možnos-
ti za izobraževanje kot drugi otroci v državi«; c) »Priseljenci, ki živijo v državi
več let, bi morali imeti možnost, da volijo na volitvah«; d) »Priseljenci bi mora-
li imeti možnost, da ohranijo svoje navade in način življenja«; in e) »Priseljenci
bi morali imeti enake pravice kot vsi drugi v tej državi«. Teh pet postavk je tvo-
rilo lestvico, kjer so višji rezultati na lestvici odsevali večje strinjanje z enakimi
možnostmi za imigrante.11
10 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 26.
11 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 26.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
Nekatere raziskave, ki so analizirale odnos mladostnikov do imigriranja, so po-
udarile, kako strpnost staršev in vrstnikov ter ksenofobija pa tudi prijateljstva
med skupinami vplivajo na relativne spremembe odnosov učencev do imigri-
ranja (Davies et al., 2011; Degner in Dalege, 2013; Gniewosz in Noack, 2015; Mik-
likowska, 2017; van Zalk et al., 2013). Raziskave, ki so preučevale odnos mlado-
stnikov do pravic imigrantov in nacionalizma, so pokazale, da je večja verska
raznolikost in restriktivnejša politika državljanstva povezana z nižjimi stopnja-
mi podpore mladostnikov za pravice imigrantov (Barber, Fennelly in Torney-
-Purta, 2013). V raziskavah je poudarjeno, da imajo mladostnice v zvezi s pravi-
cami priseljencev pozitivnejši odnos do slednjih kot mladostniki (Amadeo et
al., 2002; Diaz-Veizades et al., 1995; Torney-Purta et al., 2001; Toth, 1995; Watts,
1996; Westin, 1998).10
Že rezultati raziskave državljanske vzgoje iz leta 1999 (Civic Education Study
– CivEd) so pokazali, da so učenci v osnovnih in srednjih šolah v večini poročali
o pozitivnem odnosu do pravic imigrantov (Amadeo et al., 2002; Torney-Purta
40 et al., 2001). Vprašalnik za učence ICCS 2009 je vseboval nekoliko spremenjeno
različico petih postavk, uporabljenih v lestvici CivEd. Rezultati so pokazali, da
so učenci iz priseljenskih družin izrazili višjo stopnjo odobravanja enakih pra-
vic in možnosti za imigrante kot učenci iz družin, ki nimajo migrantskega ozad-
ja (Schulz et. al., 2010). Za ICCS 2016 je bilo, zaradi posebnega pomena te teme
v evropskem kontekstu, v vprašalnik za učence vključeno vprašanje, ki je me-
rilo, koliko učenec odobrava enake pravice za imigrante. Namen tega vpraša-
nja je bil izmeriti, koliko učenci podpirajo načela zagotavljanja enakih pravic in
priložnosti imigrantom. Ker ima veliko držav, ki sodelujejo v raziskavi ICCS, ze-
lo malo imigriranja, so se postavke nanašale na imigriranje v katerokoli drža-
vo, ne samo na imigriranje v tisto, v kateri so živeli učenci. Naslednjih pet trdi-
tev (s kategorijami odgovorov zelo se strinjam, strinjam se, ne strinjam, nikakor
se ne strinjam) je bilo uporabljenih za merjenje odnosa evropskih učencev do
enakih pravic za imigrante: a) »Priseljenci bi morali imeti možnost, da še nap-
rej govorijo svoj jezik«; b) »Otroci priseljencev bi morali imeti enake možnos-
ti za izobraževanje kot drugi otroci v državi«; c) »Priseljenci, ki živijo v državi
več let, bi morali imeti možnost, da volijo na volitvah«; d) »Priseljenci bi mora-
li imeti možnost, da ohranijo svoje navade in način življenja«; in e) »Priseljenci
bi morali imeti enake pravice kot vsi drugi v tej državi«. Teh pet postavk je tvo-
rilo lestvico, kjer so višji rezultati na lestvici odsevali večje strinjanje z enakimi
možnostmi za imigrante.11
10 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 26.
11 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and
Citizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 26.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
