Page 37 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 37
V tabeli 4.1 vidimo stališča naših učencev o pravicah evropskih državljanov 37
glede zaposlovanja. Predstavljamo deleže učencev glede na vse štiri možne
kategorije odgovorov. Ker so deleži odgovorov naših učencev pri kategoriji
strinjam se ali zelo se strinjam vidni iz slike zgoraj, na tem mestu izpostavljamo
le kategoriji nestrinjanja in deleže naših učencev v teh dveh kategorijah. Iz ta-
bele vidimo, da se približno 45 % naših učencev ni strinjalo s tem, da bi evrop-
skim državljanom, ki želijo delati v drugi državi, smeli ponuditi le tista dela, ki
jih nihče v tej drugi državi ne želi opravljati, s to trditvijo pa se sploh ni strinja-
lo približno 24 % naših učencev. Okoli 43 % naših učencev se ni strinjalo in oko-
li 22 % se jih sploh ni strinjalo s tem, da bi le omejenemu številu ljudi smeli do-
voliti, da se zaradi zaposlitve preselijo iz ene evropske države v drugo. S tem,
da bi državljanom evropskih držav smeli dovoliti delati v drugi evropski državi
le v primeru, če tam potrebujejo njihove veščine, se ni strinjalo okoli 41 % in se
sploh ni strinjalo nekaj več kot 10 % naših učencev.
V nadaljevanju si poglejmo še nacionalna povprečja na lestvici učenčevih
stališč o svobodi gibanja znotraj Evrope glede na spol, imigrantsko ozadje in
raven državljanske vednosti, nato pa še te iste spremenljivke v povezavi z ome-
jitvami gibanja znotraj Evrope. V obeh primerih so posamezne trditve, ki ses-
tavljajo lestvico, vezane na stališča do svobode in omejitev, vezanih na gibanje
znotraj Evrope v povezavi z delom. Nacionalna povprečja za te posamezne tr-
ditve smo prikazali v prejšnji tabeli.
Iz slike 4.2 vidimo povezavo med stališči učencev do svobode gibanja znot-
raj Evrope in spremenljivkami, ki reflektirajo spol učencev (dečki naspr. dekli-
cam), imigrantsko ozadje (učenci, ki izhajajo iz družin z migrantskim ozadjem
naspr. učencem, ki izhajajo iz družin brez migrantskega ozadja) in državljan-
sko vednost (pod ravnjo B naspr. nad ravnjo B). Analiza je pokazala, da v evrop-
skem povprečju ICCS 2016 ni statistično značilne razlike pri povezavi učenčevih
stališč do svobode gibanja in migrantskega ozadja učencev, bila pa je ta očitna
v treh primerih. In sicer v primeru Estonije, kjer so rezultati pokazali, da je raz-
lika med primerjanima skupinama statistično značilna, in sicer v prid učencem
iz družin brez migrantskega ozadja; v primeru učencev iz Norveške in Švedske
pa ravno obratno, rezultati so namreč pokazali na pozitivno povezanost med
stališči učencev do svobode gibanja znotraj Evrope in učenci iz družin z mi-
grantskim ozadjem. V vseh državah razen dveh (Belgija – flamski del in Nizo-
zemska) pa so rezultati pokazali na pozitivno povezavo med stališči učencev
do svobode gibanja znotraj Evrope in državljansko vednostjo nad ravnjo B –
učenci na ravni B ali nad to ravnjo državljanske vednosti so »izkazali« statistič-
no značilno višjo vrednost lestvice stališč do svobode gibanja znotraj Evrope.
Pri preverjanju povezave stališč učencev do svobode gibanja znotraj Evrope in
spola učencev je slika nekoliko bolj razpršena. Če gledamo evropsko povpre-
čje ICCS 2016, vidimo, da pri tem statistično značilna razlika ne obstaja. Pri če-
mer v štirih državah (Italija, Latvija, Litva, Nizozemska) statistično značilna raz-
stališča učencev o svobodi gibanja in imigracijah v evropi
glede zaposlovanja. Predstavljamo deleže učencev glede na vse štiri možne
kategorije odgovorov. Ker so deleži odgovorov naših učencev pri kategoriji
strinjam se ali zelo se strinjam vidni iz slike zgoraj, na tem mestu izpostavljamo
le kategoriji nestrinjanja in deleže naših učencev v teh dveh kategorijah. Iz ta-
bele vidimo, da se približno 45 % naših učencev ni strinjalo s tem, da bi evrop-
skim državljanom, ki želijo delati v drugi državi, smeli ponuditi le tista dela, ki
jih nihče v tej drugi državi ne želi opravljati, s to trditvijo pa se sploh ni strinja-
lo približno 24 % naših učencev. Okoli 43 % naših učencev se ni strinjalo in oko-
li 22 % se jih sploh ni strinjalo s tem, da bi le omejenemu številu ljudi smeli do-
voliti, da se zaradi zaposlitve preselijo iz ene evropske države v drugo. S tem,
da bi državljanom evropskih držav smeli dovoliti delati v drugi evropski državi
le v primeru, če tam potrebujejo njihove veščine, se ni strinjalo okoli 41 % in se
sploh ni strinjalo nekaj več kot 10 % naših učencev.
V nadaljevanju si poglejmo še nacionalna povprečja na lestvici učenčevih
stališč o svobodi gibanja znotraj Evrope glede na spol, imigrantsko ozadje in
raven državljanske vednosti, nato pa še te iste spremenljivke v povezavi z ome-
jitvami gibanja znotraj Evrope. V obeh primerih so posamezne trditve, ki ses-
tavljajo lestvico, vezane na stališča do svobode in omejitev, vezanih na gibanje
znotraj Evrope v povezavi z delom. Nacionalna povprečja za te posamezne tr-
ditve smo prikazali v prejšnji tabeli.
Iz slike 4.2 vidimo povezavo med stališči učencev do svobode gibanja znot-
raj Evrope in spremenljivkami, ki reflektirajo spol učencev (dečki naspr. dekli-
cam), imigrantsko ozadje (učenci, ki izhajajo iz družin z migrantskim ozadjem
naspr. učencem, ki izhajajo iz družin brez migrantskega ozadja) in državljan-
sko vednost (pod ravnjo B naspr. nad ravnjo B). Analiza je pokazala, da v evrop-
skem povprečju ICCS 2016 ni statistično značilne razlike pri povezavi učenčevih
stališč do svobode gibanja in migrantskega ozadja učencev, bila pa je ta očitna
v treh primerih. In sicer v primeru Estonije, kjer so rezultati pokazali, da je raz-
lika med primerjanima skupinama statistično značilna, in sicer v prid učencem
iz družin brez migrantskega ozadja; v primeru učencev iz Norveške in Švedske
pa ravno obratno, rezultati so namreč pokazali na pozitivno povezanost med
stališči učencev do svobode gibanja znotraj Evrope in učenci iz družin z mi-
grantskim ozadjem. V vseh državah razen dveh (Belgija – flamski del in Nizo-
zemska) pa so rezultati pokazali na pozitivno povezavo med stališči učencev
do svobode gibanja znotraj Evrope in državljansko vednostjo nad ravnjo B –
učenci na ravni B ali nad to ravnjo državljanske vednosti so »izkazali« statistič-
no značilno višjo vrednost lestvice stališč do svobode gibanja znotraj Evrope.
Pri preverjanju povezave stališč učencev do svobode gibanja znotraj Evrope in
spola učencev je slika nekoliko bolj razpršena. Če gledamo evropsko povpre-
čje ICCS 2016, vidimo, da pri tem statistično značilna razlika ne obstaja. Pri če-
mer v štirih državah (Italija, Latvija, Litva, Nizozemska) statistično značilna raz-
stališča učencev o svobodi gibanja in imigracijah v evropi
