Page 39 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 39
a obstaja, in sicer v prid dečkov – v teh državah dečki v povprečju izražajo 39
»višje« vrednosti na lestvici stališč do svobode gibanja v Evropi kakor deklice,
v preostalih državah (tudi Sloveniji) pa te razlike, sicer so ponekod v prid de-
klicam, drugod v prid dečkom, niso statistično značilne. Se pravi, ne moremo
reči, da v nacionalnih povprečjih preostalih državah pri lestvici stališč do svo-
bode gibanja v Evropi obstaja statistično značilna razlika med tema primerja-
nima skupinama.
Če je slika 4.2 kazala na nacionalna povprečja na lestvici učenčevih stali-
šč do svobode gibanja znotraj Evrope glede na spol, imigrantsko ozadje in ra-
ven državljanske vednosti, nam slika 4.3 kaže lestvico, ki so jo sestavljale trdi-
tve, ki so spraševale o omejitvah gibanja znotraj Evrope. Tudi v tem primeru so
bile trditve povezane z delom. Rezultati so pokazali na močne statistično zna-
čilne razlike med dečki in deklicami, ko je govora o omejitvah gibanja znot-
raj Evrope (v povezavi z delom): in sicer so v vseh sodelujočih državah oziro-
ma izobraževalnih sistemih dečki bolj naklonjeni tovrstnim omejitvam kakor
deklice. V številnih državah, in sicer v Belgiji (flamski del), na Danskem, v Esto-
niji, na Finskem, Norveškem, v Sloveniji in na Švedskem, so učenci iz družin z
migrantskim ozadjem bolj naklonjeni omejitvam gibanja znotraj Evrope (v po-
vezavi z delom), če jih primerjamo s skupino učencev iz družin brez migrant-
skega ozadja. Pri ostalih sodelujočih državah ni bilo zaznati statistično značil-
ne razlike glede na migrantsko ozadje učencev (učenci iz družin brez naspr. iz
družin z migrantskim ozadjem). Primerjali smo tudi skupine učencev glede na
doseženo raven državljanske vednosti (pod naspr. nad ravnjo B). Rezultati so
pokazali, da so bili v vseh sodelujočih izobraževalnih sistemih učenci na ravni B
ali nad njo manj naklonjeni omejitvam glede svobode gibanja znotraj Evrope
(gre za gibanje, ki so povezana z delom). Učenci iz Slovenije so bili v vseh treh
primerjanih kategorijah skladni z evropskim povprečjem ICCS 2016. In sicer, tu-
di skupina naših dečkov je bolj naklonjena omejitvam svobode gibanja, učen-
ci, ki izhajajo iz družin z migrantskim ozadjem (v primerjavi s skupino učencev
iz družin brez migrantskega ozadja), prav tako in učenci, ki pri državljanski ved-
nosti ne dosegajo zahtevnostne ravni B, prav tako. Seveda je potrebno opozo-
riti, da gre za povprečja znotraj primerjanih skupin, kar pomeni, da vsi dečki
ne mislijo tako, enako kakor vsi učenci in učenke iz družin z migrantskim ozad-
jem niti vsi učenci in učenke, ki pri državljanski vednosti ne dosegajo zahtev-
nostne ravni B.
Če smo sedaj v tem poglavju opisovali stališča do svobode gibanja znot-
raj Evrope – resda povezana z delom –, pa si v nadaljevanju poglejmo, kakšna
stališča imajo učenci v Sloveniji in drugih sodelujočih evropskih državah do
imigrantov.
stališča učencev o svobodi gibanja in imigracijah v evropi
»višje« vrednosti na lestvici stališč do svobode gibanja v Evropi kakor deklice,
v preostalih državah (tudi Sloveniji) pa te razlike, sicer so ponekod v prid de-
klicam, drugod v prid dečkom, niso statistično značilne. Se pravi, ne moremo
reči, da v nacionalnih povprečjih preostalih državah pri lestvici stališč do svo-
bode gibanja v Evropi obstaja statistično značilna razlika med tema primerja-
nima skupinama.
Če je slika 4.2 kazala na nacionalna povprečja na lestvici učenčevih stali-
šč do svobode gibanja znotraj Evrope glede na spol, imigrantsko ozadje in ra-
ven državljanske vednosti, nam slika 4.3 kaže lestvico, ki so jo sestavljale trdi-
tve, ki so spraševale o omejitvah gibanja znotraj Evrope. Tudi v tem primeru so
bile trditve povezane z delom. Rezultati so pokazali na močne statistično zna-
čilne razlike med dečki in deklicami, ko je govora o omejitvah gibanja znot-
raj Evrope (v povezavi z delom): in sicer so v vseh sodelujočih državah oziro-
ma izobraževalnih sistemih dečki bolj naklonjeni tovrstnim omejitvam kakor
deklice. V številnih državah, in sicer v Belgiji (flamski del), na Danskem, v Esto-
niji, na Finskem, Norveškem, v Sloveniji in na Švedskem, so učenci iz družin z
migrantskim ozadjem bolj naklonjeni omejitvam gibanja znotraj Evrope (v po-
vezavi z delom), če jih primerjamo s skupino učencev iz družin brez migrant-
skega ozadja. Pri ostalih sodelujočih državah ni bilo zaznati statistično značil-
ne razlike glede na migrantsko ozadje učencev (učenci iz družin brez naspr. iz
družin z migrantskim ozadjem). Primerjali smo tudi skupine učencev glede na
doseženo raven državljanske vednosti (pod naspr. nad ravnjo B). Rezultati so
pokazali, da so bili v vseh sodelujočih izobraževalnih sistemih učenci na ravni B
ali nad njo manj naklonjeni omejitvam glede svobode gibanja znotraj Evrope
(gre za gibanje, ki so povezana z delom). Učenci iz Slovenije so bili v vseh treh
primerjanih kategorijah skladni z evropskim povprečjem ICCS 2016. In sicer, tu-
di skupina naših dečkov je bolj naklonjena omejitvam svobode gibanja, učen-
ci, ki izhajajo iz družin z migrantskim ozadjem (v primerjavi s skupino učencev
iz družin brez migrantskega ozadja), prav tako in učenci, ki pri državljanski ved-
nosti ne dosegajo zahtevnostne ravni B, prav tako. Seveda je potrebno opozo-
riti, da gre za povprečja znotraj primerjanih skupin, kar pomeni, da vsi dečki
ne mislijo tako, enako kakor vsi učenci in učenke iz družin z migrantskim ozad-
jem niti vsi učenci in učenke, ki pri državljanski vednosti ne dosegajo zahtev-
nostne ravni B.
Če smo sedaj v tem poglavju opisovali stališča do svobode gibanja znot-
raj Evrope – resda povezana z delom –, pa si v nadaljevanju poglejmo, kakšna
stališča imajo učenci v Sloveniji in drugih sodelujočih evropskih državah do
imigrantov.
stališča učencev o svobodi gibanja in imigracijah v evropi
