Page 32 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14

so anketiranci menili, da je prost pretok ljudi, blaga in storitev v EU najpozitiv-

nejša značilnost unije (Evropska komisija, 2016). Med evropskimi državami, ki

sodelujejo v ICCS 2016, so Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Ni-

zozemska in Švedska zabeležile večino anketirancev (povprečno 60 %), ki se

strinjajo ali močno strinjajo, da je prost pretok v EU najpozitivnejši rezultat EU.

V Belgiji, Italiji in na Malti pa je manj kot 50 % vprašanih menilo, da je prosti

pretok najpozitivnejši rezultat EU.4

Po podatkih Eurostata (2018) je leta 2016 4,3 milijone ljudi imigriralo v eno

od držav članic EU. Ocenjuje se, da je med temi 4,3 milijoni imigrantov prib-

ližno 2 milijona ljudi, ki niso državljani katere od EU-držav. Na dan 1. januarja

2017 jih je v EU tako živelo 21,6 milijona (kar predstavlja približno 4,2 % popu-

lacije EU-28).5

V povprečju so anketiranci, ki so odgovarjali na anketo Standard Euro-

barometer 86 (EB86) (Evropska komisija, 2016c), ocenili, da je imigracija6 naj-

pomembnejše vprašanje na evropski ravni, sledi pa mu terorizem. (Odstotek

priseljevanja se je od raziskave leta 2015 zmanjšal za 13 %.) Med evropskimi dr-

32 žavami, ki sodelujejo v ICCS 2016, je več kot 60 % anketirancev v Estoniji, na
Malti in v Bolgariji imigracijo izpostavilo kot najpomembnejše vprašanje. Naci-

onalni odstotki za vprašanje imigracije kot glavnega vprašanja so bili med 50

in 60 % na Danskem, v Latviji, Litvi, na Nizozemskem, v Sloveniji in na Šved-

skem. V Eurobarometru 86 je velika večina anketirancev iz leta 2016 (61 %) imi-

griranje ljudi iz drugih držav članic EU ocenila kot pozitivno. Vendar pa je 56

% anketirancev izrazilo negativen odnos do imigriranja ljudi izven EU v EU,

čeprav se je delež anketirancev, ki so pozitivno obravnavali takšno imigriranje,

med raziskavama leta 2015 in leta 2016 povečal. Evropske države, kjer so se an-

ketiranci najpozitivneje odzvali na imigriranje ljudi iz drugih držav članic EU

in ki so sodelovale v ICCS 2016, so bile Švedska, Finska in Litva. Države, v kate-

rih so anketiranci izrazili pretežno negativne občutke, sta bili Latvija in Italija.

Kar zadeva imigriranje oseb izven EU, se je večina anketirancev v Estoniji, Lat-

viji in Bolgariji negativno odzvala na ta pojav. Od evropskih držav, ki sodeluje-

jo v ICCS, je bila Švedska država, ki je zabeležila najnižji povprečni odstotek ne-

gativnih občutkov.7

Ugotovitve iz raziskave European Social Survey so pokazale, da so odnosi

javnega mnenja do imigriranja tesno povezani z izobraževalnim ozadjem lju-

di (Masso, 2009; Paas in Halapuu, 2012) in da mladi ter ljudje z višjo stopnjo izo-

brazbe kažejo pozitivnejša stališča do imigrantov kot starejši in manj izobraže-

4 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 20.

5 Eurostat, Migration and migration population statistic, 2018.

6 Oziroma priseljevanje.

7 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 24.

kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji