Page 214 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 214
šol sko polje, let nik x x viiiii,,šštteevviillkkaa35––46
V družbi tveganja in strahu pred terorizmom zaznavamo nasilje na
domala vseh področjih življenja posameznikov in družbe. Totalnost in
normalizacija nasilja sta značilna za bolno družbo. Zato bi morali biti pre
vidni, da z nepremišljenimi postopki ne sprožamo maligne spirale nasilja,
in toliko opolnomočeni, da s preventivnim delovanjem omejujemo dejav
nike tveganja za nova grozodejstva v smislu stalnega napora za mir in so
žitje v svetu.
V Sloveniji obstaja veliko različnih nevladnih in državnih programov
ter modelov na področju preprečevanja nasilja v vzgoji in izobraževanju.
Ti programi so nepregledni, slabo financirani in večinoma neučinkovi
ti. PRIJATELJI pa so mednarodno po več državah preizkušen program.
Zgolj deklarativno opredeljevanje za mirovno vzgojo in nenasilno komu
nikacijo je nezadostno, ker mu manjka aktivno učenje. Enako lahko ugo
tovimo za 14 dejavnikov tveganja za grozodejstva, ki so opisana v publi
kaciji (Jamnišek, 2014), ki jih preprečujemo s štirinajstimi preventivnimi
dejavnostmi, morda v Franklovem stilu kljubovanja duha, da ne bi govori
li samo o ekonomsko-političnih varovalkah.
Knjiga Anksioznost in agresivnost v šoli je dobrodošla zlasti za tiste
šole, ki se zavedajo pojava anksioznosti in nasilja in na osnovi lastnih iz
kušenj, dilem in izzivov iščejo učinkovitejše in bolj kakovostne mode
le aplikacije in strokovne smernice ter nasvete za zmanjševanje (ali če je
komu ljubši izraz »preprečevanje«) obeh pojavov. Primerljiva je z drugi
mi publik acijami za preprečevanje nasilja v šoli (npr. Lešnik Mugnaioni,
2005). Posredno lahko vzgojno-izobraževalne ustanove z izvajanjem pro
gramov emocionalno-socialnega opolnomočenja učencev prispevajo tudi
k zmanjševanju števila grozodejstev v svetu.
Pričujoča publikacija bo služila pedagoškim delavcem na šoli in star
šem doma, ki se vsakodnevno soočajo s težavami anksioznosti in agresiv
nosti. Zato so vsakemu poglavju dodane smernice za domače okolje in šol
sko prakso.
Bogomir Novak
Literatura
Barrett, P. (2005) My friends youth. Resilience program. Group leaders’ manual
for youth. Brisbane: Pathways Health and Research Centre.
Jamnišek B. (ur). (2014) Okvir za prepoznavanje grozodejstev. Priročnik za pre
prečevanje. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve.
Lešnik Mugnaioni, D. (ur.) (2005) Strategije za preprečevanje nasilja v vzgo
ji in izobraževanju – izkušnje, dileme in izzivi za prihodnost. Ljubljana:
Šola za ravnatelje.
212
V družbi tveganja in strahu pred terorizmom zaznavamo nasilje na
domala vseh področjih življenja posameznikov in družbe. Totalnost in
normalizacija nasilja sta značilna za bolno družbo. Zato bi morali biti pre
vidni, da z nepremišljenimi postopki ne sprožamo maligne spirale nasilja,
in toliko opolnomočeni, da s preventivnim delovanjem omejujemo dejav
nike tveganja za nova grozodejstva v smislu stalnega napora za mir in so
žitje v svetu.
V Sloveniji obstaja veliko različnih nevladnih in državnih programov
ter modelov na področju preprečevanja nasilja v vzgoji in izobraževanju.
Ti programi so nepregledni, slabo financirani in večinoma neučinkovi
ti. PRIJATELJI pa so mednarodno po več državah preizkušen program.
Zgolj deklarativno opredeljevanje za mirovno vzgojo in nenasilno komu
nikacijo je nezadostno, ker mu manjka aktivno učenje. Enako lahko ugo
tovimo za 14 dejavnikov tveganja za grozodejstva, ki so opisana v publi
kaciji (Jamnišek, 2014), ki jih preprečujemo s štirinajstimi preventivnimi
dejavnostmi, morda v Franklovem stilu kljubovanja duha, da ne bi govori
li samo o ekonomsko-političnih varovalkah.
Knjiga Anksioznost in agresivnost v šoli je dobrodošla zlasti za tiste
šole, ki se zavedajo pojava anksioznosti in nasilja in na osnovi lastnih iz
kušenj, dilem in izzivov iščejo učinkovitejše in bolj kakovostne mode
le aplikacije in strokovne smernice ter nasvete za zmanjševanje (ali če je
komu ljubši izraz »preprečevanje«) obeh pojavov. Primerljiva je z drugi
mi publik acijami za preprečevanje nasilja v šoli (npr. Lešnik Mugnaioni,
2005). Posredno lahko vzgojno-izobraževalne ustanove z izvajanjem pro
gramov emocionalno-socialnega opolnomočenja učencev prispevajo tudi
k zmanjševanju števila grozodejstev v svetu.
Pričujoča publikacija bo služila pedagoškim delavcem na šoli in star
šem doma, ki se vsakodnevno soočajo s težavami anksioznosti in agresiv
nosti. Zato so vsakemu poglavju dodane smernice za domače okolje in šol
sko prakso.
Bogomir Novak
Literatura
Barrett, P. (2005) My friends youth. Resilience program. Group leaders’ manual
for youth. Brisbane: Pathways Health and Research Centre.
Jamnišek B. (ur). (2014) Okvir za prepoznavanje grozodejstev. Priročnik za pre
prečevanje. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve.
Lešnik Mugnaioni, D. (ur.) (2005) Strategije za preprečevanje nasilja v vzgo
ji in izobraževanju – izkušnje, dileme in izzivi za prihodnost. Ljubljana:
Šola za ravnatelje.
212