Page 213 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 213
review ■ recenzija
Vendar pa je pri obeh spolih anksioznost višja v l. 2011 kot v letu 2007. Be
ležimo tudi upad telesne in porast notranje agresivnosti. Ob tem naj spom
nimo, da nekatere šole že izvajajo programe za obvladovanje čustev. PRI
JATELJI so ena izmed oblik socialno-emocionalnega učenja v delavnicah.
V kontrolni skupini osmega razreda, v kateri program PRIJATELJI
ni bil izveden, se je agresivnost povečala, v eksperimentalni pa je ostala
enaka. Zmanjšale so se težave pozunanjenja. Pri četrtošolcih avtorica ni
ugotovila pomembnih sprememb vedenja. Program je vplival tudi na bolj
šo samopodobo udeležencev na nekaterih področjih in na aktivne nači
ne spoprijemanja s problemi. Zato avtorica priporoča uporabo tega ali po
dobnega programa socialnega in čustvenega učenja v šolah po Sloveniji.
Na splošno velja antropološko načelo, naj se šola usmerja na celostni
razvoj posameznega učenca na fizični, psihosocialni in duhovni ravni. V
pedagoški praksi pa razvoj socialnih in emocionalnih kompetenc še manj
ka. V nasprotju s kognitivno, spoznavno usmerjenostjo šole pa novejše raz
iskave kažejo, da so socialne in emocionalne komponente pomembnejše
kot spoznavne, ker vplivajo na kakovost poučevanja, kognitivnega učenja
in na uspeh v življenju.
Težnje po čim večji količini obvladanih učnih vsebin deficitov v
medsebojnih psihosocialnih odnosih, ki se kažejo v distresih, stiskah, dep
resijah …, ne odpravljajo, ker nimajo obrambnih mehanizmov na staršev
ske, šolske in družbeno-razvojne pritiske.
Program PRIJATELJI se uporablja ekonomično, po 12 delavnic po
eno šolsko uro. Možno jih je vključiti v redno šolsko delo. Drug način
vpeljave je v spodbujanju pozitivne šolske in razredne klime. Na Švedskem
je ministrstvo za zdravstvo zaradi dolgoletne učinkovitosti podprlo njego
vo vključitev v obvezni učni načrt od vrtcev do srednjih šol. Potrebni sta
tako kakovostna zasnova kot tudi aplikacija programa. Samo če program
sledi zahtevam za postopno razvijanje socialno-emocionalnih veščin, ak
tivno učenje z igrami vlog, usmerjenost na redne postopke, časovne pre
sledke in neposrednost, je učinkovit. Takšni učinkoviti programi omogo
čajo učencem in dijakom vključevanje v razredne in šolske skupnosti ter
v širšo družbo. S tem si krepijo občutke pripadnosti, bližine in zaupanja.
Avtorica je zasnovala publikacijo na celostnem pregledu anksioznosti
in agresivnosti po šolah. Ker se v Sloveniji oba pojava povečujeta, je vpelja
va programov PRIJATELJ toliko bolj potrebna in priporočljiva. Obenem z
njim presegamo predsodek največje pomembnosti učnovsebinskega učenja,
ki ohranja na šolah železni repertoar frontalnega pouka ex cathedra.
Ker je zgolj izkustveno učenje po metodi lastne kože precej muko
trpno in negotovo, predstavlja aplikativna predstavitev programa PRIJA
TELJ znatno pomoč.
211
Vendar pa je pri obeh spolih anksioznost višja v l. 2011 kot v letu 2007. Be
ležimo tudi upad telesne in porast notranje agresivnosti. Ob tem naj spom
nimo, da nekatere šole že izvajajo programe za obvladovanje čustev. PRI
JATELJI so ena izmed oblik socialno-emocionalnega učenja v delavnicah.
V kontrolni skupini osmega razreda, v kateri program PRIJATELJI
ni bil izveden, se je agresivnost povečala, v eksperimentalni pa je ostala
enaka. Zmanjšale so se težave pozunanjenja. Pri četrtošolcih avtorica ni
ugotovila pomembnih sprememb vedenja. Program je vplival tudi na bolj
šo samopodobo udeležencev na nekaterih področjih in na aktivne nači
ne spoprijemanja s problemi. Zato avtorica priporoča uporabo tega ali po
dobnega programa socialnega in čustvenega učenja v šolah po Sloveniji.
Na splošno velja antropološko načelo, naj se šola usmerja na celostni
razvoj posameznega učenca na fizični, psihosocialni in duhovni ravni. V
pedagoški praksi pa razvoj socialnih in emocionalnih kompetenc še manj
ka. V nasprotju s kognitivno, spoznavno usmerjenostjo šole pa novejše raz
iskave kažejo, da so socialne in emocionalne komponente pomembnejše
kot spoznavne, ker vplivajo na kakovost poučevanja, kognitivnega učenja
in na uspeh v življenju.
Težnje po čim večji količini obvladanih učnih vsebin deficitov v
medsebojnih psihosocialnih odnosih, ki se kažejo v distresih, stiskah, dep
resijah …, ne odpravljajo, ker nimajo obrambnih mehanizmov na staršev
ske, šolske in družbeno-razvojne pritiske.
Program PRIJATELJI se uporablja ekonomično, po 12 delavnic po
eno šolsko uro. Možno jih je vključiti v redno šolsko delo. Drug način
vpeljave je v spodbujanju pozitivne šolske in razredne klime. Na Švedskem
je ministrstvo za zdravstvo zaradi dolgoletne učinkovitosti podprlo njego
vo vključitev v obvezni učni načrt od vrtcev do srednjih šol. Potrebni sta
tako kakovostna zasnova kot tudi aplikacija programa. Samo če program
sledi zahtevam za postopno razvijanje socialno-emocionalnih veščin, ak
tivno učenje z igrami vlog, usmerjenost na redne postopke, časovne pre
sledke in neposrednost, je učinkovit. Takšni učinkoviti programi omogo
čajo učencem in dijakom vključevanje v razredne in šolske skupnosti ter
v širšo družbo. S tem si krepijo občutke pripadnosti, bližine in zaupanja.
Avtorica je zasnovala publikacijo na celostnem pregledu anksioznosti
in agresivnosti po šolah. Ker se v Sloveniji oba pojava povečujeta, je vpelja
va programov PRIJATELJ toliko bolj potrebna in priporočljiva. Obenem z
njim presegamo predsodek največje pomembnosti učnovsebinskega učenja,
ki ohranja na šolah železni repertoar frontalnega pouka ex cathedra.
Ker je zgolj izkustveno učenje po metodi lastne kože precej muko
trpno in negotovo, predstavlja aplikativna predstavitev programa PRIJA
TELJ znatno pomoč.
211