Page 104 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 104
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
bej opresivne ravno v najbolj deprivilegiranih razrednih in etničnih okol
jih (ibid.: str. 84–85).10
Raziskave11 kažejo, da izobraževalni dosežki fantov in deklet variira
jo glede na njihov razred, etnično pripadnost in migrantsko poreklo, kot
že omenjeno pogosto celo močneje, kot glede na spol. »Dihotomne pri
merjave med kategorijama fantov in deklet vzpostavljajo spol kot determi
nistično dimenzijo neenakosti in ne zmorejo pojasniti razlik znotraj ka
tegorij, zlasti vpliva faktorjev, kot so kontekst, zgodovina, razmerja moči
med različnimi družbenimi skupinami, identitete in mnogoterost pripad
nosti, v katerih spol součinkuje z etnično in razredno dimenzijo.« (Hr
ženjak, 2013: str. 73.) Raziskave tako kažejo, da lahko denimo migrantsko
ozadje oz. etničnost v součinkovanju s spolom natančneje pojasni razliko
v osipništvu, socialno-ekonomski razred v součinkovanju s spolom pa na
tančneje pojasni razliko v učnih dosežkih (Lynch in Feely, 2009, v ibid.).
Tudi mednarodne standardizirane »/r/aziskave TIMSS, PIRLS in PISA
dosledno ugotavljajo močno pozitivno povezanost spremenljivk socialno
ekonomskega statusa (SES) in dosežkov učencev. Višja stopnja izobrazbe
staršev je povezana z višjimi dosežki učencev, pa tudi z višjimi pričakovan
ji staršev glede izobrazbe svojih otrok. /.../ Dosledno so ugotovljene tudi
pozitivne povezave med številom knjig doma ter dosežki učencev.« (Pave
šić, Svetlik in Kozina, 2012: str. 351.)
Če se navežemo na izhodiščna vprašanja, ugotovimo, da spola ne gre
obravnavati kot edine determinante šolskega (ne)uspeha. Ni namreč res,
da so vsi fantje slabši od vseh deklet. Na to, da nekatere skupine deklet,
še posebej pri določenih predmetih (predvsem tistih, ki so tradicional
no koncipirani kot moška področja – matematika, tehnika, naravoslov
je), dosegajo slabše rezultate od nekaterih skupin fantov, opozarjata tudi
10 A. Phoenix in Frosh (2001) denimo ugotavljata razlike v izvajanju moškosti med fanti iz
različnih socialno-ekonomskih ozadij. Za fante iz višjih razredov je izražanje karierne
drže skozi inteligenco in učni uspeh sprejemljivejše kot za fante iz nižjega razreda, ki svo-
jo moškost konstruirajo predvsem skozi uporniško vedenje. Fantje iz deprivilegiranih
razrednih pozicij si na tak način gradijo ugled med vrstniki, kar je fantom iz spodbudnejših
socialno-ekonomskih ozadij (vsaj v določeni meri) prihranjeno (gl. tudi Hrženjak, 2013).
11 Gl. Scambor in Sidler (2013). Podrobneje o izrabljanju statističnih podatkov o slabšem us-
pehu fantov, ki ne predstavljajo dejanske kompleksne situacije, pišejo Francis in Skelton
(2005); Gorard (2000); Smith (2003), o součinkovanju različnih osi razlik na izobraževalne
dosežke fantov in deklet pa gl. tudi Francis in Skelton (2005, 2009) ter Hrženjak (2013), ki
izpostavljajo, da je (ne)uspeh določene skupine izredno kompleksen in da je ob dejstvu,
da so nekatere skupine fantov uspešnejše od nekaterih skupin deklet, problematično vleči
splošne zaključke o »uspešnih« dekletih in »neuspešnih« fantih. Podobno diferenciaci-
jo znotraj kategorije spola ugotavljajo tudi nekatere evropske raziskave – prim. Plevnik
(2010); Phoenix in Frosh (2001); o tem, da so razlogi za v splošnem boljšo bralno pismenost
deklet kompleksni ter o problematičnosti uporabe empiričnih podatkov za dokazovanje
neenakosti pa gl. Weaver-Hightower (2003).
102
bej opresivne ravno v najbolj deprivilegiranih razrednih in etničnih okol
jih (ibid.: str. 84–85).10
Raziskave11 kažejo, da izobraževalni dosežki fantov in deklet variira
jo glede na njihov razred, etnično pripadnost in migrantsko poreklo, kot
že omenjeno pogosto celo močneje, kot glede na spol. »Dihotomne pri
merjave med kategorijama fantov in deklet vzpostavljajo spol kot determi
nistično dimenzijo neenakosti in ne zmorejo pojasniti razlik znotraj ka
tegorij, zlasti vpliva faktorjev, kot so kontekst, zgodovina, razmerja moči
med različnimi družbenimi skupinami, identitete in mnogoterost pripad
nosti, v katerih spol součinkuje z etnično in razredno dimenzijo.« (Hr
ženjak, 2013: str. 73.) Raziskave tako kažejo, da lahko denimo migrantsko
ozadje oz. etničnost v součinkovanju s spolom natančneje pojasni razliko
v osipništvu, socialno-ekonomski razred v součinkovanju s spolom pa na
tančneje pojasni razliko v učnih dosežkih (Lynch in Feely, 2009, v ibid.).
Tudi mednarodne standardizirane »/r/aziskave TIMSS, PIRLS in PISA
dosledno ugotavljajo močno pozitivno povezanost spremenljivk socialno
ekonomskega statusa (SES) in dosežkov učencev. Višja stopnja izobrazbe
staršev je povezana z višjimi dosežki učencev, pa tudi z višjimi pričakovan
ji staršev glede izobrazbe svojih otrok. /.../ Dosledno so ugotovljene tudi
pozitivne povezave med številom knjig doma ter dosežki učencev.« (Pave
šić, Svetlik in Kozina, 2012: str. 351.)
Če se navežemo na izhodiščna vprašanja, ugotovimo, da spola ne gre
obravnavati kot edine determinante šolskega (ne)uspeha. Ni namreč res,
da so vsi fantje slabši od vseh deklet. Na to, da nekatere skupine deklet,
še posebej pri določenih predmetih (predvsem tistih, ki so tradicional
no koncipirani kot moška področja – matematika, tehnika, naravoslov
je), dosegajo slabše rezultate od nekaterih skupin fantov, opozarjata tudi
10 A. Phoenix in Frosh (2001) denimo ugotavljata razlike v izvajanju moškosti med fanti iz
različnih socialno-ekonomskih ozadij. Za fante iz višjih razredov je izražanje karierne
drže skozi inteligenco in učni uspeh sprejemljivejše kot za fante iz nižjega razreda, ki svo-
jo moškost konstruirajo predvsem skozi uporniško vedenje. Fantje iz deprivilegiranih
razrednih pozicij si na tak način gradijo ugled med vrstniki, kar je fantom iz spodbudnejših
socialno-ekonomskih ozadij (vsaj v določeni meri) prihranjeno (gl. tudi Hrženjak, 2013).
11 Gl. Scambor in Sidler (2013). Podrobneje o izrabljanju statističnih podatkov o slabšem us-
pehu fantov, ki ne predstavljajo dejanske kompleksne situacije, pišejo Francis in Skelton
(2005); Gorard (2000); Smith (2003), o součinkovanju različnih osi razlik na izobraževalne
dosežke fantov in deklet pa gl. tudi Francis in Skelton (2005, 2009) ter Hrženjak (2013), ki
izpostavljajo, da je (ne)uspeh določene skupine izredno kompleksen in da je ob dejstvu,
da so nekatere skupine fantov uspešnejše od nekaterih skupin deklet, problematično vleči
splošne zaključke o »uspešnih« dekletih in »neuspešnih« fantih. Podobno diferenciaci-
jo znotraj kategorije spola ugotavljajo tudi nekatere evropske raziskave – prim. Plevnik
(2010); Phoenix in Frosh (2001); o tem, da so razlogi za v splošnem boljšo bralno pismenost
deklet kompleksni ter o problematičnosti uporabe empiričnih podatkov za dokazovanje
neenakosti pa gl. Weaver-Hightower (2003).
102
